1955 Stari trg – Učitelj Tone Avsec s kolegi
Na sliki, ki jo je pred leti posodil prof. Anton Avsec, in jo je v Starem trgu pred Ljudsko šolo posnel najverjetneje Vinko Toni, je nasmejana skupina tedanjih učiteljev. Stojijo na cesti v bližini Kolajeve hiše, tako da se za njimi dobro vidi šolska stavba, čisto v ozadju tudi vodnjak, enak tistemu v Ložu, kamor sta učenca reditelja hodila vsak dan nakalat vode v umivalnik, ki je stal v razredu na stolu v kotu blizu table … Vendar pa učitelji na sliki niso poučevali tukaj, ampak na Nižji gimnaziji sredi Starega trga oziroma v osnovni šoli Iga vas.
Vsi so mladi, čedni, lepo zimsko oblečeni, v oči pa – vsaj meni – padejo njihove frizure. Samo Vinko Toni je pokrit v smučarsko kapo, mlada moška zadaj imata vsak svojo bujno naravno kodrasto frizuro, za ženske pa bi rekla, da ni prav dolgo kar so bile v frizerskem salonu Zofije Polak, ki je delala v Kovačevi hiši sredi Starega trga, kjer so si dale narediti takrat tako moderno trajno ondulacijo. Po njej so bili lasje nekaj časa drobno kodrasti tesno ob glavi, ko so nekoliko spodrasli, pa je frizura dobila obliko, kot jo imajo ženske na sliki.
Slika pa skrajno desno ne zajema treh lip pred stavbo, posajenih ob odprtju šole, ki so med koreninami varovale steklenice s podatki o takratnih učiteljih in prvih učencih …
To je pisava prof. Toneta Avsca, s katero je zapisal imena oseb na sliki in kraj nastanka, ne pa tudi letnice ali datuma, tako da je čas nastanka slike umeščen v leto 1955 na osnovi predpostavk, da je avtor slike Vinko Toni takrat še bival v Starem trgu, mladi učitelj Avsec pa je že bil zaposlen v domačih krajih.
Na sliki so od leve: Anica Hafner, Nada Debevec, Danica Petrič, za njimi pa od leve Tone Avsec, Roman Hlebec in Vinko Toni.
Roman Hlebec in Danica Petrič sta bila pozneje ali pa celo že takrat zakonski par, ne vem pa ali je kdaj v šoli poučevala tudi (farmacevtka?) Danica.
Kot zadnjega od oseb na sliki so pred kratkim pokopali 94-letnega prof. Antona Avsca, ki je večkrat sodeloval s to spletno stranjo in s podatki, dokumenti, spomini in obširnim znanjem pomagal razumeti in osvetliti marsikaj iz preteklosti Loške doline. Neobjavljenih je do zdaj ostalo samo nekaj drobcev, ki jih prilagam spodaj v blag spomin na pokojnega, ki ga je težko prizadelo in neizbrisno zaznamovalo, a tudi ojeklenilo dogajanje med vojno. Še ko je bil po vojni že dijak sredi mladostnega vrveža, so z njim hodile podobe minulega težkega obdobja. Med drugim se je večkrat spomnil na bivanje pri Šteklovih v Podturnu, kamor so ga partizani leta 1943 namestili kot 12-letnega begunca iz civilnega logorja pod Snežnikom … Pomagal je pri delu na kmetiji, opazoval, se učil in marsičesa nikoli več pozabil, tudi gospodarjevega nauka, ki ga je dobil ob njihovih konjih, ne:
V Podturnu je bil ob nemškem napadu v trebuh težko ranjen partizan (Štefan?), ki so ga soborci ali domačini še pred prihodom Nemcev v naselje uspeli skriti kar v tamkajšnjo mrtvašnico, čeprav je bil še živ. Ob njem je bila bolničarka Mila, ki mu je po žličkah dajala vodo. V bližnji zvonik so se na nesrečo namestili trije nemški vojaki, vaški pobje pa so delali kraval tam okoli, da bi pritegnili njihovo pozornost in jih tako odvrnili od mrtvašnice. Tudi begunec Tonček je budno opazoval dogajanje in opozarjal tiste v mrtvašnici na morebitno nevarnost … vse dokler niso Nemci le odšli. Potem so partizani soborca odnesli do zdravnika oziroma v bolnico, ker je kljub hudi rani preživel in počasi okreval. Rekli so, da je imel srečo, da je bil lačen, ko ga je zadelo v trebuh.
Po nekaj letih je na nekem srečanju soborcev, ki mu je prisostvoval tudi Anton Avsec, nekdo pripovedoval zgodbo, kako so v Podturnu reševali težko ranjenega partizana tako, da so ga skrili v mrtvašnici in kako je ranjenec kljub vsemu ostal živ. Ko je bilo pripovedi konec, pa se oglasi nekdo iz skupine: “Tisti ranjenec sem bil pa jaz!” … Šalil se je, da ima od takrat dva popka. Ne samo zaradi brazgotine na trebuhu, ampak ker se je res ponovno rodil, saj je bila njegova rana smrtno nevarna.
S prof. Avscem je za vedno odšlo tudi bogastvo življenjskih izkušenj in spominov, ki jih še ni utegnil deliti z drugimi, pa tudi obširno znanje in modrost.
Slovarček:
- garbati: strgati notranjo stran odrte kože, pogovorno: tepsti
- nakalati: natočiti vode pri vodnjaku s črpalko na nihalo
Viri:
- prof. Anton Avsec, 2023, ustno
Kraj: Stari trg
Datum: 1953
Avtor: ni znan, verjetno Vinko Toni
Zbirka: Anton Avsec
Skenirano: 3. 2. 2021
Oblika: fotografija
Stare slike 