1962 Lož – Štierna
Fotografijo ene od loških štiern je leta 1962 posnela Fanči Šarf, hrani pa jo Slovenski etnografski muzej v Ljubljani, ki nam jo je posodil.
Na las podoben vodnjak še stoji tudi pred nekdanjo Ljudsko šolo, zdaj Občino v Starem trgu, le da nobeden ni več v rabi. Zdi se mi, da ima ta, loški, na pločevinasti zastavici vrh strehe letnico 1907. Še vedno pa mi ni jasno, od kod so ti vodnjaki dobivali vodo – iz kakega izvira ali kar iz Brežička, kar se zdi verjetneje vsaj za starotrški vodnjak, ki je bil ob potoku, tega pa so po regulaciji struge v šestdesetih letih speljali drugod. Ali pa je bil za te vodnjake kakšen poseben zbiralnik kot na Gornjem Jezeru za vaški vodovod s tremi štiernami? V Markovcu sta nas z vodo oskrbovala dva studenca ali pa (redke) štierne za kapnico; pozneje so si nekateri omislili hidroforje, ki so jim črpali vodo iz studencev ali vodnjakov.
So dejali loški fantje: “Dajmo nahecat starega Cigleta in Storška, da bosta prav preklet’ skakala!” Pa so šli ponoči v Ciglovo štalo in so krave peljali k Storžku, koze iz Storžkove štale pa k Cigletu …
Cigle je imel navado, da je tudi ob treh ali štirih zjutraj vstal, pa krave nefutrou; napajala sta jih pa zmeraj oba naenkrat – Storžek koze, on pa krave. No, zdaj pa je Cigle vstal, odpre vrata, pa: “Beee!” Pa koza!!… Je bil tudi on brihten pa navihan, je pa lepo šel k Storžku in rekel:
»Rudel, pojdi v štalo pogledat, če so naše krave pri tebi!«
»Ja – kako bodo pri meni!?«
»Veš, te barabe so tvoje koze k meni pripeljale!«
Sta šla pogledat, pa krave: “Muu!” … že lačne, ker so bile vajene zgodaj jesti.
No, potlej sta pa hitro zamenjala …
Zjutraj je bilo vse polno zijal okoli naše hiše, izza vogalov in povsod – so loški fantički gledali pa čakali, kaj bo, ko bosta šla Cigle in Storžek napajat …
Kaj ni hudir – so bili iznenadeni: Storžek je prignal koze h koritu, Cigle pa krave! Tako kot zmeraj!!
Gotovo bi mamo na sliki kdo od starejših Ložanov še prepoznal. Takih babic so bile polne vasi – dobrodušne, marljive, snažne, vedno v gibanju, polne novic, naukov, svaril in zgodb … vedno s kakšno majhno dobroto za otroke v gredenci ali na šporhetu. Zdelo se mi je, da so bile tudi oblečene vse enako, prav kot ta na sliki … Njihovo bogastvo izkušenj, verovanj in občutenj se je samodejno prelivalo na vse v njihovi bližini, še posebno na otroke – tudi če so se mu objestno ali brezbrižno upirali, se je lepilo v njihov spomin in se morda šele čez desetletja spet pojavilo …
Slovarček:
- štierna:vodnjak
- štala: hlev
- brihten: bister
- gredenca: kuhinjska omara, kredenca
- šporhet: štedilnik
Viri:
- Milena Ožbolt: Andrejeva stopinja, založba Kmečki glas, Ljubljana 2004, str. 307
Kraj: Lož
Datum: 1.-15. 8. 1962
Avtor: Fanči Šarf
Zbirka: Slovenski etnografski muzej, Teren 19, F0000019/035
Skenirano: neznano (Slovenski etnografski muzej)
Oblika: skenirana datoteka
RSS - Posts
Ta mama je Blažava Neža. Bila je prijetna, zabavna ženska. Njena hiša je bila nasproti štirne. Hiša še stoji, je bila pa prodana.
Marija, najlepša hvala!!!!
Voda je v loško štirno prihajala iz Mrzle jame, tja pa iz Križne jame. Bila je zelo mrzla in okusna, tako da so ponjo prihajale služkinje celo iz Starega trga , da so pri obroku lahko postavile na mizo res mrzlo vodo, od katere so se orosili vrči in kozarci. Voda je pod obokom štirne poniknila in prišla ven kot Brežiček nasproti Ravšljeve hiše.
Še popravek k poimenovanju izvira v Ložu: pravilno se reče samo Stedjenc, ne pa Zduolajne stedjenc. kot sem prvotno zapisala.
Hvala informatorki za popravke in dopolnitve!