1944 Babno Polje – Anton Porok na Vražjem vrtcu
Petega julija letos (5.7. 2025) je med spominskim pohodom po poteh partizanskih bolnišnic pod Snežnikom nekdo od domačih pohodnikov omenil, da je leta 1942 od na streljanje obsojenih Babnopoljcev z Vražjega vrtca ušel Porok z Babnega polja. Večina ni o tem vedela ničesar, je pa podatek sprožil poizvedovanje in preverjanje, ki je nekoliko osvetlilo dogodek.
Ni znano, kako se je 56-letni Anton Porok, po domače Potoškin z Babnega Polja, znašel na Slavini gmajni oziroma Pri logorju, kjer so na smrt obsojeni Babnopoljci ob do zob oboroženih Italijanih kopali skupni grob. Domnevam, da se je prejšnjega dne nekako izmaknil italijanskemu pozivu, da se morajo v šoli javiti vsi moški, stari od 16 do 60 let, in se morda skril v gozdu. Je tistega dne slišal glasove in prišel pogledat, kdo tam dela, misleč, da kdo od domačinov gozdari ali kosi?
Vsekakor so Italijani takrat opazili njegovo prisotnost, streljali za njim, ko je zbežal in ga obstrelili. Anton Porok se je potem ranjen zatekel na Gornje Poljane (ki so zgorele le nekaj dni za tem, 3. 8. 1942), od tam pa je zbežal na svoj stari dom na Klancah, kjer je ostal, dokler ni okreval.
Vsekakor je bil pozimi leta 1944 ponovno na Babnem Polju, kjer se je znašel na fotografiji Edija Šelhausa, ki je leta 2014 postala naslovnica knjige dr. Marije Makarovič Babno Polje in njegovi ljudje v metežu druge svetovne vojne. Anton Porok stoji tretji z desne strani v svetlem klobuku med dvema ženskama, ki sta mogoče njegovi sestri Gmajnarjeva in Lahova ali vsaj ena od njiju, če drži, da so na sliki svojci pobitih – na seznamu žrtev z Vražjega Vrtca je namreč tudi Anton Veber Gmajnarjev.
Od Porokovih s Klanc so bili namreč kar trije, brat in dve sestri, poročeni na Babno Polje: leta 1886 rojeni Anton k Potoškinim, leta 1891 rojena Marjeta k Lahovim in leta 1913 rojena Marija h Gmajnarjevim …
Čemu obujati in opisovati te strašne podrobnosti? “… Pripovedujmo si zgodbe. Če si jih bomo pripovedovali, se mogoče ne bodo več ponavljale …” pove Vinko Möderndorfer v knjigi Druga preteklost, str. 600.
Viri:
- Anton Vesel, Babno Polje, julij 2025, ustno
- Janez Kebe, Loška dolina z Babnim Poljem, zal. Družina, 2002
- Vinko Möderndorfer, Druga preteklost, zal. Goga, Novo mesto, 2017
- Dr, Marija Makarovič: Babno Polje in njegovi ljudje v metežu druge svetovne vojne, Cerknica 2014
Kraj: Babno Polje
Datum: slika pozimi 1944
Avtor: Edi Šelhaus
Zbirka: Muzej novejše in sodobne zgodovine
Skenirano: neznano
Oblika: datoteka
Stare slike 
Stare zgodbe, zanimive usode. Zato so vedno vredne spominjanja! Da pa se mogoče kdaj ne bodo več ponavljale, je žal bolj malo verjetno. Norcev, ki drugim povzročajo tragične usode, je žal vedno dovolj. Vsepovsod!
Všeč mi jeLiked by 1 person
Iz snega je na sliki komaj videti tudi vsaj pet enakih lesenih križev na grobovih ubitih, nemih pričevalcev o nedavni tragediji.
Všeč mi jeVšeč mi je