1936 Rakek – Carinarnica

Rakek, Glavni kolodvor. Poleg je stavba nekdanjega sodišča, skrajno desno pa prostori skladišča nekdanjega Trgovskega podjetja Škocjan. Po večletnih naporih kolektiva, v sodelovanju s Skupščino občine Cerknica, je podjetju leta 1967 uspelo zgraditi centralno skladišče in prostore za upravo podjetja na Rakeku (kasneje trgovina Tuš) z nadgraditvijo prostorov na sliki. Iz tega sklepam, da je slika nastala po tem letu. Tekst se pa definitivno nanaša na letnico v naslovu in na hišo med železniško postajo in prostori trgovskega podjetja. Tam je bila nekdaj carinarnica.

Ko je Rakek po vojni postal obmejna postaja, je dobil še obmejni komisariat in carinarnico. Oba sta gostovala v prostorih železniške postaje. Carinarnica je imela štiri oddelke: v Planini, Hotedršici, Leskovi dolini in na Kalcah. Avtomobilski promet je šel večinoma skozi Planino, Kalce in Hotedršico. Do konca julija 1936 so kaznovali 382 prekrškarjev (leto prej 60). Kontrabant je bil Notranjska posebnost in hobi. To se je nadaljevalo še v Jugoslaviji, ko se je ta hobi razširil na njeno celotno ozemlje. Potem nam je unija vse uničila. Ni bilo večjega veselja kot zaj***t carinika in posredno državo. Saj davke plačujemo.

Upravnika dr. Vasa Piperja so premestili v Ljubljano na finančni oddelek, nadomestil ga je Franjo Pavlovič. Razen upravnika je bilo še sedem uradnikov, kar je bilo premalo zaradi velikega tranzitnega prometa in vzdrževanja zvez s sosednjimi carinarnicami.

Sredi marca pa je carinarnica izgubila enega svojih sodelavcev – Andreja Boleta. Bil je žrtev prometne nesreče. Zgodila se je 18. marca 1936 na državni cesti Ljubljana – Vrhnika blizu Loga. V avtu, ki je bil last kneza Windischgrätza, sta se peljala voznik Friderik (alias Francesco alias Fritz) Berthold in Andrej Bole, ki je sedel zadaj. Pred vožnjo so priče videle Bertholda, da je bil močno vinjen. Niti vrat avtomobila ni mogel najti in odpreti. Zdravili so ga z močno kavo. Boleta so svarili, naj se ne pelje z njim. »Moram biti doma. Res se bojim peljati z njim, toda …«, je dejal. Pri Logu naj bi mu odpovedal volan, avto je najprej zadel obcestne kamne in nato z vso silo treščil v drevo. Betrhold je kasneje navajal, da se je nesreča zgodila zato, ker je Bole prijel za volan. Na sodišču pa je trdil, da mu je počila guma. Carinski kontrolor je obležal z razbito glavo. Odpeljali so ga v mrtvašnico na Brezovici. Tudi šoferja je vrglo iz avta z lažjimi poškodbami. Zaradi prestopka zoper varnost javnega cestnega prometa je bil Berthold obsojen na tri mesece zapora. Zaradi Boletove smrti pa nič. Le vdovi je moral izplačati pet tisoč din za pogrebne in razne druge stroške.

Andrej Bole je bil Postojnčan, zaposlen v carinarnici v Planini. Imel je tri otroke. Aktiven je bil v Sokolu in drugih naprednih organizacijah. Pokopali so ga v Postojni.

V vednost: Če boste štopali, vam ne bom ustavila zato:

– ker vozim po penzionistično. Ko sem se uprla, da tako počasi pa že ne peljem, sem dobila pod nos, da ne tako počasi, pač pa tako slabo;

– ker nesreča nikoli ne počiva. Zategadelj je verjetno že zelo zmatrana. Ker pa ne divjam in se držim omejitev, zna biti, da bi me ujela. V primeru, da bo deževalo, vam bom iz avta vrgla marelo.

Viri:

• Jutro: dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko (19.03.1936), letnik 17, številka 66. URN:NBN:SI:DOC-636ZGWZI from http://www.dlib.si

Kraj: Rakek
Datum: 1966, 1936 (zgodba)
Avtor: Radivoj Pleterski
Zbirka: Karel Rustja
Skenirano: 18. 10. 2014
Oblika: negativ 135