1900 Postojna – Objekti na železniški postaji

Vzdolžni profil medpostajnega železniškega odseka Rakek – Postojna iz okoli leta 1900, ki vključuje postajo Postojna (Adelsberg). Najvišja točka odseka je Ravbarkomanda z nadmorsko višino 602 metra. Postaja Postojna je najvišje ležeča železniška postaja v Sloveniji. Druga po vrsti je Pivka, Rakek pa je šele peti, ker sta pred njim še dve postaji na Gorenjskem.

Na vsaki železniški postaji stojijo različne vrste objektov, ki služijo železniškemu prometu. Najpomembnejša so nekoč bila: postajno poslopje s prometnim uradom, kretniške postavljalnice, napajalniki za parne lokomotive, tovorna skladišča in klančine za nakladanje tovora, tirne tehtnice, naprave za merjenje profila, lokomotivski depoji, obračalnice, deponije premoga, merilci nakladalnega profila, peroni in dostopi nanje, ipd. Polovica teh objektov dandanes ni več potrebna, ker se je, pa četudi zveni malo nenavadno, železnica skozi vsa ta leta modernizirala, lokalnega tovornega prometa pa skorajda ni več.

Objekt tirne tehtnice na postaji Postojna iz oktobra 2006. Tirne tehtnice so omogočale tehtanje tovora na vagonih. Masa praznega vagona je bila znana, masa tovora pa se je izračunala na podlagi tehtanja naloženega vagona, ki ga je lokomotiva povlekla preko tehtnice. Pri starih tipih tehtnic je moral vagon mirovati, da se je odčitala njegova masa. Pri novejših pa se je vlakovna kompozicija lahko počasi premikala s hitrostjo okoli 5 km/h, tirna tehtnica pa je na podlagi osne obremenitve izračunala maso vagona. Vprašanje, kdaj se je na tej tehtnici stehtal zadnji vagon, saj je že dolgo časa zaprta in neuporabna.

Objekt kretniške postojanke na A strani postaje Postojna iz oktobra 2006 je obnovljen in ohranjen. Nahaja se v neposredni bližini tirne tehtnice. V postojankah so bile signalnovarnostne naprave za mehansko prestavljanje kretnic in signalov na daljavo z žicevodi. Kretnik, ki je bil prisoten v teh objektih, je dobil ustrezen ukaz od prometnika (rdeča kapa!) v prometnem uradu, katere kretnice in signale mora prestaviti, da bo s signalnovarnostno napravo zavaroval vozno pot vlaka z odprte proge na postajno območje ali pa obratno. Z modernizacijo signalnovarnostnih naprav so kretniške postojanke oz. postavljalnice (ker se je postavljala vozna pot vlakom) postale odveč in neuporabne. Večinoma so bile porušene, kot npr. na Rakeku in v Logatcu, le redkokje pa so se tudi ohranile in dobile novo namembnost.

Vlečna vozila sicer niso postajni objekti, si pa brez njih težko predstavljamo odvijanje železniškega prometa. Lokomotiva serije SŽ 541 oktobra 2006 vleče tovorni vlak proti Ljubljani. To je bila prva na novo nabavljena serija električnih lokomotiv po osamosvojitvi Slovenije, ki je vzdevek “Živa” dobila po tedanji Miss Slovenije Živi Vadnov. Nemški Siemens je v obdobju 2006-2009 za Slovenske železnice izdelal 32 “Živ”. Prva je bila slavnostno prevzeta junija 2006, le nekaj mesecev pred nastankom te fotografije. Gre za univerzalno lokomotivo, ki lahko vleče tovorne in potniške vlake, na ustrezni progi pa lahko doseže hitrost več kot 200 km/h. Največje progovne hitrosti v Sloveniji so 160 km/h, pa še to večinoma v severovzhodnem delu Slovenije, ki je veliko bolj ravninski, kot pa naša, reliefno zelo razgibana Notranjska.

Kraj: Postojna
Datum: 1900 in 2006
Avtor: neznan
Zbirka: Karel Rustja
Skenirano: 6. 11. 2023 in 18. 7. 2025
Oblika: načrt in 3 fotografije