1965 Loška dolina – Razglednica / Slovarček narečnih besed na U in V

Razglednica je iz okoli leta 1965, na njej je Stari trg pri Ložu, založilo pa jo je Podjetje za PTT promet Ljubljana. Fotograf ni znan.

Črno-bele razglednice so se v teh letih že umikale barvnim, ki so bile za zbiratelje posebno imenitne. Na tej so štirje prizori iz Loške doline:

Pogled z juga (iz Jurjevčevega skednja?) na Stari trg, kjer vidimo leta 1961 zgrajeni prvi stanovanjski blok v Loški dolini s cerkvijo, Loškim gradom in Križno goro v ozadju. Pred blokom so trije avtomobili, na levi pa strehe prve vrste hiš v naselju Rožnik. Pod to sliko je posnetek Starega trga z druge strani, točneje z Malega Vrhka proti jugu z Javorniki in Snežnikom za ozadje. Zdi se, da so tudi pod Malim Vrhkom že zgrajene prve delavske hiše poznejšega Smelijevega naselja. Sploh je bil to začetek prelomnih let za Loško dolino: ne le prvi blok, asfalt skozi dolino, začetek množičnih gradenj stanovanjskih hiš, črpalka, trgovina Škocjan/Nanos, obnova Kulturnega doma in še kaj, ampak tudi priseljevanje novih delavcev iz Loškega Potoka ter s Hrvaške in Bosne … Vzrok je bil seveda razmah kovinske in lesne industrije, pa tudi gozdarstva.

Na desni polovici razglednice sta dve zgodovinski zgradbi – grad Snežnik in spomenik NOB na Ulaki. Brez tega ne gre, ko govorimo o Loški dolini. Stavbi sta popredmetena zgodovina kraja ali vsaj deli nje. Tista resnična zgodovina pa so skupaj zložene zgodbe vseh posameznikov, ki so skozi čas živeli tukaj … Eden od junakov v knjigi Boruta Kraševca Dan spomina na str. 81 pa pravi: “… pritisk zgodovine čutiš na vsakem koraku in samo čakaš in se oziraš, kdaj te bo zgrabila za vrat …”

V srednji šoli sem med počitnicami ponosno kupila več izvodov takih razglednic in jih razposlala sošolkam in kolegicam iz internata – da se do jeseni ne bi pozabile. Glejte in čudite se! Seveda je sledilo sladko pričakovanje odgovora na enak način: razglednica njihovega kraja s pozdravi, poročili o ljubezenskem življenju, neumnostmi in namigovanji na bog ve kaj …

Del zgodovine oziroma dediščine kraja je tudi njegovo narečje. Tu je še en košček iz zbirke narečnih in starih besed Loške doline, ki je nastala mimo vseh akademskih kriterijev. Pogoj je bil le, da sem besedo slišala v svojem kraju in da se mi je zdela starinska in zanimiva. Nisem presojala, od kod izvira in kdo bi jo lahko prinesel ali si jo izmislil, zanimal me je le njen zven, pomen in način rabe. Nisem pa imela za mar novitet, ki so s priseljenci, gastarbajterji in strokovnjaki, tujimi popevkami, filmi in časopisi prihajale do naših mladih ušes in so tovarišice učiteljice (k sreči) budno opozarjale nanje … Če drugega ne, smo peli dalmatinske in italijanske popevke ter brali srbohrvaške stripe, pustolovske in ljubezenske romančke, pa modne nasvete …

***

U

u skúke – skokoma ( Se je šlu kar u skúke!)

u štrênk dáržat’ (se), u štrênk prjêt’ – krotiti (se), omejiti

uádnes, odnés – podaljšana streha, nadstrešek pri kmečki hiši ali gospodarskem poslopju

uafčárǝnca (Babno Polje) – ovčarnica

uáplaz – plaz

uǝrtnák – vritnjak, brca v rit

ujǝ́čat’, ujêčí – ječati, ječi

úlce – steza, pot (živine na pašo)

ulísǝt – udariti, klofniti ( Bǝ ga najrájšǝ enkrat ulísu.)

úndan – oni dan, nekaj dni nazaj

uobúojka/ onúča/anúča/(Babno Polje)/ obezíeuǝnca/(Bloke)/šuféca – obujka

uógǝlje – oglje

uolák, uolačǝ́k – ročni dvoosni voziček, vlak

uóržah/úržah; bǝt’ uóržah – krivda, razlog; biti kriv ( Tu je blu uóržah… Zdaj sǝm pa spiet jest usǝ́ga uóržah!)

uóšk – prismojen, trapast, nor. ( Ta je pa malu uóšk!… Táku dájlaš, k- de bə bieu uóšk!)

uovájhǝnt’– omahniti

úsine, z úsina – usnje, iz usnja

úsnatu – usnjeno

ústǝka, okúl ústǝk – usteca, okoli ustec

ušájt, ušájtǝn – zvit

užíkan – fizično utrjen, žilav. (Naj dajla, saj je užíkan. )

uštúkat’ – povečati, pripojiti, dodati (Ima uštúkane hlače.)

utrúcat’ – izsiliti

V

vádlej tje (Babno Polje)/nuotrǝ ke – prav tja daleč ( Je šu déjuat vádlej tje na Hrvášku… Nuotrǝ ke u Trst so šle.)

váncat, prváncat – s prekupčevanjem pridobiti, prihraniti s cenejšim nakupom

varník/konfín – obcestni kamen

váutara – 1. razporek pri moških hlačah; 2. loputa za krmljenje pri svinjaku

vədlát’ – neprestano migati, nemiren biti.( Otrok kar naprej vədlá, ku de ima sršjêna u rítə.)

vedríəsce – jedrce

vékarca – budilka

vəstíərənga – vojaški nabor

vəstuórja/ stuórja/štuórja – zgodba

viékat’ ( Babno Polje) – jokati, vekati

viǝ́rbščina – dediščina

viǝ́rgəl – raglja, ropotulja

víšje – seno z visokih leg

vrié (Babno Polje) – že

Vabljeni k zapisovanju zbirke narečnih besed iz vašega kraja!

Viri:

• Borut Kraševec; Dan spomina, LUD Šerpa, 2026

Kraj: Stari trg pri Ložu
Datum: 1965
Avtor: neznan
Zbirka: Milena Ožbolt
Skenirano: 6. 12. 20217
Oblika: razglednica
Zvočni zapis: Milena Ožbolt, Bojan Štefančič