1965 Otok – Jezerska romantika / Slovarček narečnih besed na Z

To razglednico je okoli leta 1965 izdala Turistična zveza Cerknica. Na vodi pred Otokom je znameniti jezerski drevak s tremi potniki, na levi strani slike je Martinčičeva hiša, kjer je bila gospodinja doma iz Nadleska, in precej nov skedenj. Otok gledamo z zahodne strani, na sliki pa ni videti, ali je že narejen nasip, po katerem Otočani lahko, tudi kadar je jezero polno, po suhem pridejo iz vasi – ali pa je glede na slutnjo kolovoza na desni tudi nasip preplavljen? Poprej, pri starem, je bil na razpolago vedno le čoln, v kakršnem se vozijo ti trije mladeniči in imela ga je (skoraj?) vsaka hiša. Na sliki je torej poleg Blejskega edini slovenski otok, okoli katerega se je spletlo kar nekaj zgodb, s svojimi posebnostmi je bil tudi predmet preučevanja narodopiscev in drugih učenjakov, res pa je, da pol leta v resnici sploh ni otok, ampak samo vzpetina na suhem jezerskem dnu …

Nekaj skromnih podatkov izvemo na zadnji strani, med drugim priimek avtorja slike Vidoviča, belina papirja pa čaka na prijazno sporočilo izletnika, ki ga bo razglednica ponesla v daljne kraje …

Otočani so bili vedno malo posebni, toda govorili so morda samo za kako podrobnost drugače kot vsi drugi okoli jezera …

Zbirko narečnih besed iz Loške doline in okolice, ki se pomika h koncu, bi razumeli brez problemov. Tu so že besede, ki se začnejo s črko Z:

Z

zabəndát’ se – zatopiti se; vtepsti si v glavo. ( Sə se spiet zabəndóu u tiste bükve!… K’ sə uan najkaj zabǝ́nda, ne bua odníehou ze nəč.)

zabreštát’ se; zabreštán – zavaliti se, namestiti se, zavleči se (Se je zabreštóu u zapíeček /zápečək)); založen (Bukvaj, kej je zabreštán tistə kuos.)

zacelínət’ (Babno Polje)– zasejati njivo s travo, zatraviti

zacúprat’ /zacúmprat (Parg) – začarati, uročiti

zafáčət’ – zatlačiti, zagnesti

zájtraj – zjutraj

zalepǝ́nt’/zedǝhǝ́nt’/ – zadušiti se (Je zaləpnú… Tla je pa ze zedǝhǝ́nt, k’ je tok slab zrak.)

zanádjat’ se – nadejati se, pričakovati. (Se nájsəm zanádjou, de se buomo sríečalə.)

zaplošǝ́t'(Bloke)- zapreti krušno peč s pločevinastim zaslonom

zarážen – okužen

zarínət’/porínət’ – vreči (Kdu bua drêl zarínu kámǝnčǝk?)

zasortát’ se – samo se vsejati (Tjê ruože so se kar samjê zasortále, so samaseuke.)

zašajtát’, zešájtat’– zaviti s poti ( Je zešajtóu ke pod škárpo.)

zaščepátǝt’ – močno uščipniti

zatémfan/zatǝmfán; stemfán – zatolčen, stolčen; stlačen

zatenčán (Hudi Vrh, Kot pri Ribnici) – zanikrn, zakrnel

zatêt’; je zatíǝlu – zateti, ujeti ( Je glih še tuolk’ zetíeu, de je vídu…Tuolk zatnê, de bua držálu.)

zatočjênu – zaobljeno, ukrivljeno

zatrácat’/zetracat’ – zabičati, dopovedati, zapovedati, vtepsti v glavo (Sǝm tǝ tríkat zetrácou, pa še nǝč ne máraš!)

zbánčen – udarjen, zbit (Auto je zbánčen.)

zbəndrán/zbajdrán (Babno Polje)/zvǝhrán – zverižen, obtolčen, razrit, zavihan, neraven, zdelan (Je usa zvǝhrana cejsta… Ta plêh je žjê priêveč zbəndrán.)

zbógat’ se – sporazumeti se (So se kúmaj zbógalǝ, kaj búojo neríedlǝ.)

zbólhat – izmisliti si (Tu so pa sǝguórnu ǝldjê zbólhalǝ!)

zbósat’ se – zlagati se (Tu sǝ se pa zbósou!)

zbosǝ́t’ se – zbositi se (Kojn se je zbúsu, je púadku zgúbu.)

zbotrnát – s težavo skupaj spraviti; izmisliti si. (Smo kúmaj zbotrnálə dnar ze tua bajto… Tuá novico so pa sǝ́guornu babe zbotrnále.)

zbrúnčət’, so ga zbrúnčlǝ – onemogočiti, so ga onemogočili

zbúžat’ – v revščini/uboštvu nekaj skupaj spraviti, ustvariti iz nič

zdajváune lúojtre – lestev z oporo za zdevanje ostrnic

zdrávǝm – zraven, poleg

zeljêtu – prenagljenec, nepremišljenec, zaletel

zerájšnu – resnično, zaresno

zeslásta – s slastjo (So zeslásta snájlǝ tist’ krampíer.)

zeščítna – medicinska sestra

zezdǝ́t’ se – biti domišljav (Se zezdí k’ uš ne kíetnə.)

zglájvət’ – prežvečiti

zgóda – 1. ugodje;2. dogodek

zgolǝndrát, nagoləndrát – ogoljufati, pretentati. (Ta ga bua žje zgoləndrala… Jǝh buomo že kəku zgoləndralə.)

zgrbáuščen, zgrbánčen – zguban

zijat’; zijána – 1. debelo gledati, 2.kričati; ženska, ki glasno govori

zjêdǝt’ – zadeti (S’ kaj zjêdu na tómbolǝ? Sǝm – ob kantuon!)

zjêjdǝ – nepojedena hrana, izbirčneževi ostanki

zmárzu – zmrzle, tak ki ga rado zebe, zmrzljivec

zmlêjzva – prvo mleko po telitvi, kolostrum

zmrdešvát’ se – zmrdovati se, vihati nos. (Kaj se boš zmrdešvóu !!)

zmrkát’ (Loški Potok) – stresti se, srh imeti

znǝčkát – spolati z nečkami, očistiti (žito, fižol, grah)

zuájzəl – domača češpljeva marmelada brez sladkorja

zúd – vzvod

zúrmat’ se – izuriti se,

zvádet’ se – spečati se

zvíšat’, je zvǝšálu – razdišati se, izgubiti aromo (Kofe je zvíšou…)

Vabljeni k zapisovanju zbirke narečnih besed iz vašega kraja!

Slovarček:

• samosevec: rastlina, ki se sama vseje
• spolati: s kratkimi sunkoviti gibi stresati na vetru
• pri starem: v starih časih

Kraj: Otok v Cerkniškem jezeru
Datum: okoli leta 1965
Avtor: E. Vidovič
Zbirka: Milena Ožbolt
Skenirano: 6. 12. 2017
Oblika: razglednica
Zvočni zapis: Milena Ožbolt, Bojan Štefančič