1942 Rakek – Papirnate jaslice
Na sliki so papirnate jaslice, ki so bile priložene Slovenčevemu koledarju za leto 1942. Na spodnjem robu pole so navodila za uporabo:
Jaslice s sv. Tremi kralji, pastirci, ovčkami itd. izrežite. Posamezne figure nalepite na primerno pripravljeno leseno paličico (paličico na eni strani lepo obrežite, da bo ploskev gladka in da se bo na čim večji površini prilepila na figuro). Pazite, da bodo lesene paličice dovolj dolge. Pri visokih postavah naj gredo do vrha, da se figura, ki je iz kartona, ne bo skrivila. Pri jaslicah samih, kakor tudi pri večjih figurah, naredite 2 ali celo 3 paličice, da se velika ploskev ne bo skrivila; vse to potem posadite v mah! Klej naj bo po možnosti mizarski.
Podobne jaslice je imela stara mama. Niso bile iz kartona, ampak iz papirja. Stari ata je iz polena nasekal paličice kot za trske, le da so bile res zelo tanke. Na eni strani jih je ošpičil. Stara mama jih je s klejem prilepila na zadnjo stran slik. V začetku decembra sva šla s starim atom proti Škocjanu nabirat mah. Ta se je do tedaj, ko so se postavljale jaslice, že posušil in morebitne živali so se odselile. V bohkov kot je stara mama postavila trikotno desko. Na njeno prednjo stran je pripela bel prtiček, ki je imel v sredini ročno izvezen »IHS«. Na desko je zložila mah v kopico, ki je bila naslonjena na obe steni. Na vrhu je stal hlevček. Pod njim je postavila ovčice in pastirje. Obvezno je bila prižgana tudi večna lučka, tako imenovane dušice.
Pole z jaslicami še danes izdajajo ponekod v Nemčiji. Osnutke v Sloveniji je naslikalo več domačih umetnikov. Najbolj znane so Gasparijeve iz leta 1919. Pričujoče pa je naslikal France Gorše (1897 – 1986). Sodi med osrednje slovenske kiparje 20. stoletja, uveljavil se je tudi kot slikar in grafik. Rojen je bil v Zamostecu pri Sodražici in umrl v bolnišnici na Golniku, življenjska pot in ustvarjalni nemir pa sta ga vodila po mnogih krajih na Slovenskem, v zamejstvu in celo na drugih kontinentih. Po diplomi pri profesorju Ivanu Meštroviću na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu leta 1925 je deloval v Vremah, Trstu, Gorici, Ljubljani, Clevelandu, New Yorku, Rimu in na avstrijskem Koroškem; svoj zadnji dom z ateljejem in galerijo je imel v Svečah. Gorše je ustvaril vrsto monumentalnih kiparskih del za javne prostore ter dela v različnih dimenzijah in tehnikah, ki so danes del zasebnih in javnih zbirk; stalna zbirka njegovih del je v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki.
V Narodni galeriji v Ljubljani so jaslice reproducirali in ob tem zapisali: »Goršetove jaslice v Slovenčevem koledarju so nastale v umetnikovem »ljubljanskem obdobju« (1930−1945), natisnjene so v barvah na dveh jasličnih polah, obsegajo pa enaindvajset delov. Na prvi poli so kot celota v lesenem hlevčku z zasneženo streho upodobljeni Marija, Jožef in Jezušček v jaslih z volom in oslom, Sveti trije kralji ter skupina ovac. Na drugi poli so upodobljeni pastirji, meščana, posamezne ovce oziroma skupine ovac ter angela in zvezda repatica. Gorše je upodobil pristne slovenske jaslice, saj so ob svetih osebah v značilnih orientalskih oblačilih naslikani liki v domačih nošah: pastirji v temnejših kratkih hlačah in belih srajcah ter s klobukom na glavi delujejo kot planinci; klečeči možakarji v domačih kmečkih oblačilih in stoječa žena z ruto na glavi, ki častijo Jezusa, so liki slovenskega podeželja; meščanski par pa si je nadel gorenjsko narodno nošo kot reprezentativen pripadnostni kostum za obeležitev božičnega praznovanja.«
Slovarček:
- IHS: krščanski simbol, ki ponazarja prve tri črke grškega zapisa imena Jezus, ΙHΣOYΣ.
- dušice: so bile posebne lučke. Trikraka kovinska zvezda je imela na vsakem kraku nataknjen košček plute, da je bila plovna. Na sredini je bil stenj. V posodico smo nalili malo vode, na vrh pa olje. Nanj smo postavili dušico in jo prižgali. Postavljali smo jih tudi pri krstah, ko so mrliči še čakali na zadnjo pot v domačih hišah.
Viri:
Kraj: Rakek
Datum: 1942
Avtor: France Gorše
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 28. 7. 2026
Oblika: tiskovina
Stare slike 