1921/1922 Ljubljana Vič – Risbe Angele Krištof

V mapi so risbe, nastale v šoli na Viču v obdobju 1921 -1922 v VI. B razredu.

Mama Angelca se je rodila v Višnji Gori 16. Štiri razrede osnovne šole je obiskovala med leti 1915 – 1919 v Višnji Gori, 5. in 6. razred višje osnovne šole pa v Ljubljani oziroma na Viču med leti 1919–1921. Iz šolskega naznanila Ljudske šole na Viču 1921-22 je razvidno, da je imela prav dober uspeh.

Risbe so ostale shranjen po zaslugi mame Angelce, ki je skrbno shranila vse dokumente tako svoje kot tudi od ostalih domačih. Imele pa so še drugo funkcijo. Mama je izredno rada pletla, kvačkala in vezla. Nekateri izdelki izpod njenih rok so vsebovali elemente iz njenih risb iz šole.

Izdelki so bili lepi prti, jopice, kape in pa zimski »zokni«, nepogrešljivi v zimskem času. »Zokni« so bili sicer topli, izdelani iz domače volne, vendar zaradi njihovega grobega pristopa do mojih nog, nismo bili nikoli v dobrih odnosih.

Ob pisanju tega prispevka sem se dal poučiti od »strica googleta« in njegove umetne inteligence o načinu posameznih postopkov izdelave teh izdelkov.

Štrikanje oziroma pletenje je postopek izdelave tekstilnih izdelkov iz preje z uporabo pletilk. Osnovne značilnosti:

• Tehnika: Z med seboj povezanimi zankami preje nastane pletena roba, kot so puloverji, nogavice in kape.
• Orodje: Uporabljajo se pletilke (ali igle za pletenje).
• Sorodne tehnike: Kvačkanje in tkanje.

Kvačkanje je postopek izdelave tekstilnih izdelkov z uporabo kvačke, s katero se prepletajo in spajajo zanke preje ali nitke.

Osnovne značilnosti

• Orodje: Uporablja se kvačka (kavelj), ki je lahko narejena iz aluminija, jekla, lesa ali bambusa.
• Razlika od pletenja: Pri kvačkanju je vsaka zanka zaključena, preden se začne naslednja, medtem ko je pri pletenju odprtih več zank hkrati.

Kvačkanje ni le spretnost, temveč prava umetnost, ki nosi v sebi bogato tradicijo. Gre za veščino, ki se je čez stoletja prenašala iz roda v rod, od babic do vnukov in ohranja svoj čar v današnjem hitrem tempu življenja.

Vezenje je ročna ali strojna obdelava blaga, pri kateri z iglo in nitjo ustvarjamo vzorce, motive in napise. To je umetnost ali obrt okraševanja blaga ali drugih materialov s pomočjo igle in sukanca oz. preje. Poleg nitk se pri vezenju včasih dodajajo tudi drugi materiali, kot so biseri, bleščice in majhni kamenčki.

Danes ga delimo na dve glavni obliki:

• Ročno vezenje: Klasična obrt, pri kateri se uporabljajo različne tehnike vbodov (npr. križni vbod, verižni vbod, stebelni vbod) za ustvarjanje unikatnih motivov na prtih, oblačilih ali slikah.
• Strojno vezenje: Sodoben, računalniško voden postopek. Posebni stroji s pomočjo vnaprej pripravljenih programov hitro in natančno izvezejo logotipe ali zapletene motive na prapore, promocijski tekstil, delovna oblačila, kape in brisače.

Slovarček:

• zokni: je narečna beseda (predvsem Štajerska in Gorenjska), ki pomeni nogavice. Beseda izhaja iz nemške besede Socken in se pogosto uporablja v vsakdanjem pogovornem jeziku.

Kraj: Ljubljana-Vič
Datum: 1921-1922
Avtor: Angela Krištof
Zbirka: Miro Juvančič
Skenirano: 8. 2. 2024
Oblika: risbe