pred 1954 Podcerkev – Dojenček na stolu / Otroške igre II

Dojenček, mogoče deček, strumno sedi na lepem starinskem stolu, ki se na Trudnovih fotografijah večkrat pojavi pred zidom Mavkotove hiše v Podcerkvi, kjer je do leta 1954 fotograf z družino stanoval. Kdo je otrok ni znano, star pa je videti ravno prav za kakšno zelo preprosto igrico, s kakršnimi so ga nedvomno zabavali sorojenci, starši, sorodniki in sosedje.

Take so bile “zi- zi – zi”, “rajzat-mazat”, “daj sem jetra”, ” zajček ciza”, “križ-kraž” in druge, ki so bile včasih naučene in podedovane v različnih variantah, drugič pa so se rojevale sproti. Večinoma so bile sestavljene iz ritmičnih gibov oziroma dotikov in vedno pospremljene s skandiranjem ne vedno prijaznega besedilca. Na primer:

1. Ponavljajoče besedice “zi-zi-zi” spremlja rahlo suvanje oziroma draženje z iztegnjenim kazalcem in sredincem ene roke proti otroku, ki se nadaljuje v dotikanje, drezanje in še najraje žgečkanje. Če je bilo otročiču všeč, se je smejal, če ne, se je otepal ali tudi zajokal. Večji otroci so se tako dražili tudi med sabo.

2. Odrasli počasi nekajkrat ponovi: “Raj-zat, ma-zat, raj-zat, ma-zat, raj-zat, ma-zat” in pri tem s prstom rahlo poteguje po otrokovi roki, nogi ali trebuščku kot bi nekaj rezal, kar zaključi z naglim vzklikom: “Neč obiezat!” in otroka požgečka.

3. Pri igrici “daj sem jetra” se počasi z gibi roke, kot da bi hoteli nekaj vzeti, približujejo otroku in šepetajo: “Daj sem jet-ra, daj sem jet-ra, daj sem jet-ra …” Otrok opazuje in posluša v pričakovanju, kaj bo. Sledi glasen vzklik “Daj sem jetra!”, pri tem pa ga hitro pošeklajo po trebuščku. Navadno sledi smeh in neštete ponovitve.

4.”Zajček ciza” je igrica, namenjena dojenčkom, ko imajo še čisto majčkene prstke, našla pa sem jo samo na Babnem Polju. Gre pa takole: odrasli med palec in kazalec po vrsti jemlje otrokove prstke, jih nekoliko posvaljka in pri tem govori : “Zaj-ček ci-za, zaj-ček ci-za…zajček-zajček-zajček ciza!!” dokler ne “pociza” vseh prstkov, ki se zdijo res skoraj še tako majhni kot sesci zajklje … Igrica se lahko zaključi z vzklikom, božanjem ali žgečkanjem.

5. Med skandiranjem besedic “križ-kraž, kralj Ma-tjaž, daj mi groš, da ku-pim nož … pik-pik-pik” odrasli s prstom dela poteze po otrokovi dlani, pri “pik-pik-pik pa povrta ali “pikne” v sredo ročice.

Različice igric, o katerih pišem, so doma iz Loške doline in okolice, vendar so bile podobne gotovo znane tudi drugod. Nekatere sem doživela in igrala sama ali pa smo jih oživili skupaj z vrstnicami in vrstniki. Od nekaterih je ostalo samo ime; taka je “cinceli- burkeli”, ki jo je omenjal Franc Ovsec, Polovnikov s Knežje Njive, vendar se poteka tudi on ni več spomnil. Jo morda pozna kdo od bralcev?

Slovarček:

• pošeklat’: potresti
• Raj-zat, ma-zat, neč obiezat!: rezati, mazati, nič obvezati!

Viri:

• Milena Ožbolt: Nekaj otroških iger z južne Notranjske, Folklornik, 2009, JSKD Ljubljana

Kraj: Podcerkev
Datum: nekoliko pred letom 1954
Avtor: Franc Truden
Zbirka: Janko Štritof
Skenirano: 12. 6. 2012
Oblika: fotografija