1911 Ljubljana – Gospodična

Slika je iz albuma Jerneja Malovrha. Gospodična na sliki je lepa. Frizuro ima pa prekrasno. Tako izgledajo zdravi, negovani lasje. So naravne barve. Tekom let so jih skrbi in tegobe vsakdanjega življenja prebarvale v sivo. Ima pa umetno skodrane.
1935 Podcerkev – Fantje z velni

Nekoč pred vojno, denimo okoli leta 1935, je na leseno steno fotograf Franc Truden obesil poslikano platno in predenj skrbno stoje in sede razvrstil neznane fante v nedeljskih oblekah, s šopki na prsih – skrajna dva z belima, ostale tri z – najbrž- rdečimi. Tista dva na straneh sta v temnih, diskretno črtastih oblekah, trije v sredini v svetlejših, morda sivih špricanih. In kar je še posebej presenetljivo: vsi imajo enake frizure.
1977/78 Stari trg – 7. c razred
Ti učenci so na predmetni stopnji kar trikrat zamenjali razrednika. V petem razredu jih je vodila Boža Grmek, v šestem in sedmem razredu Milan Batis, v osmem pa jih pospremila do konca Irena Šfiligoj. Vsi trije so bili predmetni učitelji biologije in kemije. Boža in Milan sta na šoli poučevala krajši čas, Irena pa je tu delala do upokojitve.
Slikani so pred staro šolo. Zadaj se dviga Ulaka, v sredini se vidi veličasten spomenik padlim žrtvam NOV.
1846/1933 Lož – Gregor Lah, Špelin iz Loža
1925 Ljubljana – Sokoli

Petindvajsetega oktobra 1925 so se v foto studiu Bešter slikali Sokoli. Predvidevam, da so iz Ljubljane. Kako zdravi, močni in lepi fantje so. Mi je kar žal, da sem se nekaj desetletij prepozno rodila. Saj k Sokolicam ne bi šla, ker z mano ni nič. Še po desetih stopnicah komaj diham. Tako kot so rekli Kristusovi apostoli: »Duh je močan, telo je šibko.« Strašno voljo imam do telovadbe. Imam pa tudi zelo veliko izgovorov. Vedno je kaj drugega, ki je bolj pomembno, čeprav dejansko ni. O Sokolih ne bi preveč izgubljala besed, ker smo o njih napisali že številne prispevke. Dvomim, da lahko še kaj novega povemo. Lahko se pa motim.
Begunje 1951/52 – Izlet na Slivnico
1928 Amerika – Franc Popek in harmonika
Prispevek je napisal Franc Popek.
Slovarček:
- Nekateri so za vroče: kultni film Billyja Wilderja iz leta 1959 z Marilyn Monroe, Tonyjem Curtisom in Jackom Lemmonom v glavnih vlogah.
- Tudi konje streljajo, mar ne?: ameriški neonoir dramski film iz leta 1969, ki ga je režiral Sydney Pollack, v glavnih vlogah pa nastopajo Jane Fonda, Michael Sarrazin, Susannah York, Red Buttons, Bruce Dern, Bonnie Bedelia in Gig Young.
- Modri trak: nagrada, ki jo prejme ladja za rekord za najhitrejše prečkanje Atlantskega oceana. Nagrado so uvedle v šestdesetih letih ladijske družbe, ki so prevažale potnike in tovor čez Atlantik, za promocijo najhitrejših ladij.
Viri:
- http://www.italo-american.qpg.com/page2.html
- https://www.pbs.org/wgbh/americanexperience/features/tcrr-workers-central-union-pacific-railroad/
Kraj: Amerika
Datum: 1928
Avtor: neznan
Zbirka: Franc Popek
Skenirano: 1. 2. 2011, 30. 5. 2023
Fotografije harmonike: 19. 6. 2023
Oblika: 3 fotografije, dokument
1894 Amerika – Poroka in potujoči hotel
Slovarček:
- Union Pacific: Union Pacific Railroad je največje železniško podjetje v Severni Ameriki. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1862; sprva je delovalo v Utahu, toda z razvojem in predvsem odkupom drugih večjih podjetij je doseglo današnjo velikost. Sedež podjetja je v Omahi.
Viri:
- Alenka Podlogar: Nedolžna belina, barve nevestinih oblačil
- https://www.oregonhistoryproject.org/articles/historical-records/moving-camp/
Kraj: Amerika
Datum: 1894
Avtor: Neznan
Zbirka: Franc Popek
Skenirano: —
Oblika: 3 fotografije
1974 Cerknica – Marontovi, družina Modic

Od kapelice, spominskega obeležja padlim v prvi svetovni vojni, naprej proti Begunjam, ob sedanjem križišču Notranjske ceste s cestama v Videm in cesto Loško na levi strani, je stala Marontova hiša, kar je bilo domače ime za družino Modic, ki je živela v njej. Tam danes ni več hiše, pa tudi Marontovih ne.
1938 Podcerkev – Družba na motorju in ob njem

“Ta fotografija je tako lepa, da bi bilo dobro narediti izreze. Portreti so super, ženska, fant spredaj, motor, otrok na levi z golido, moški s klobukom, voz, ostrnice ….” je bil odziv urednika na izbor te slike – čemur nikakor ni mogoče oporekati … Slika iz zapuščine Franca Trudna je stara, jasna, bogata, zgovorna in greh bi bil, če je ne bi objavili in se potrudili z njo, ne glede na to, da ni nikjer nič zapisanega o njej in nikogar zanesljivo ne prepoznamo.






