Cerknica 1977/78 – 4. b razred
Osnovna šola Cerknica, šolsko leto 1977/78 in 4. b razred ob svoji razredničarki Viki Tornič.
O razredu ne vemo prav veliko, pa tudi nihče se nič pametnega ne spomni, pa vendar so tako simpatični. Ena sama pozitivna energija, smeh in veselje prav žari iz slike. Kdor je poznal fotografa Jožeta Žnidaršiča, našega Bajčka, kdor je v svojih šolskih letih vsaj enkrat takole poziral, si lahko kaj hitro v spomin zavrti trenutek ob nastanku slike. Vedno je bil dobro razpoložen, potrpežljiv ter znal s šaljivimi dovtipi privabiti najlepše nasmehe na lica otrok.
1930 – 2011
Drugo polovico svoje strokovne poti je nadaljeval na pedagoškem področju. Tako je začel 1981 s predavanji iz geodezije na Oddelku za gozdarstvo Biotehnične fakultete. Zelo se je angažiral pri pedagoškem delu na področju dodiplomskega in podiplomskega študija. Posodobil je učni proces geodezije. Leta 1983 je bil izvoljen v naziv docenta. V tem času je bil nosilec raziskovalne naloge »Stanje in možni načini izdelave gozdarskih načrtov in kart v SR Sloveniji« pri Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo pri Biotehnični fakulteti v Ljubljani. Od leta 1986 je predaval geodezijo in aerofotogrametrijo s kartografijo gozdarjem in krajinskim arhitektom. V dogovoru s fakulteto, je v tem obdobju ob rednem delu na fakulteti, bil krajši čas tudi predavatelj na Srednji gozdarski šoli v Postojni.
V poročilih ljudske šole Unec zasledimo tudi sestro Marijo in brata Andreja in Ludvika svetovno znanih Franceta in Janeza Jagra. Tako so kar številni Jagri svoje prve učenosti dobili prav v ljudski šoli na Uncu. V času njihovega šolanja se je na Uncu zgodilo marsikaj zanimivega, posebej pomembni pa so bili dogodki, ki so pripeljali do tega, da so morali na Rakeku ustanoviti svojo šolo.
1977 Topol pri Begunjah – Prekrivanje strehe
Letnica posnetka je približna, ocenila sem jo glede na to, kako na sliki sama izgledam. Na spodnji sliki sem druga na lestvi, gledano od strehe navzdol. Mojster v ospredju je Jože Korošec, pripravlja letve. Moški, ki sedi med trami, je verjetno Miro Bavdek, tisti, ki na desni strani stoji, pa bi lahko bil Janez Kranjec. Slika je slabe kakovosti, zato je obraze skorajda nemogoče prepoznati. A ne glede na to, pomembno je vedeti, da se je ob takih priložnostih zbrala cela vas in čisto vsak je po svojih najboljših močeh pripomogel, da je bilo težko delo opravljeno.
Na sliki je videti še kar precej snega. Ne spomnim se, zakaj bi se v takem letnem času odločili za prekritje strehe na štali. Mogoče je sneg polomil večje število strešnikov, mogoče je to storila tudi strela, ki se je sicer dobro spomnim, a je ne znam časovno umestiti. Možno je tudi, da so lesene letve, ki nosijo kritino, zgnile in jih je bilo treba zamenjati. Kakorkoli, očitno je bil lep, sončen dan, a vendarle še dokaj hladen, saj vsi nosimo dolge rokave.
Stari trg 1971/72 – Valeta
Učenci na sliki so končali osmi razred junija 1972 in so letos 7. maja praznovali 50. obletnico valete. Spominska fotografija je nastala pod imenom naše šole, ki je bilo napisano z velikimi kovinskimi tiskanimi črkami: OSNOVNA ŠOLA HEROJA JANEZA HRIBARJA STARI TRG.
Bili so prva generacija, ki je imela valeto v novi šoli, sicer pa četrta generacija, ki je imela valeto na naši šoli. Prej je ni bilo. V novi šoli so imeli pouk le slaba dva meseca, prej pa je pouk potekal na štirih lokacijah, oziroma petih, če upoštevamo še šolsko kuhinjo. Bili so nekaj posebnega, saj so naslednikom predali ključ nove šole, starega pa simbolično pokopali.
1974 Ljubljana – Konzerviranje z mrazom
V šestdesetih letih 20. stoletja je bilo popularno konzerviranje živil z zamrzovanjem. Popularnost se je ohranila do današnjih dni. Leta 1974 je revija Naša Žena izdala priročno brošuro o zamrzovanju: kaj, kako, koliko časa in kako zamrznjen shranek pripraviti.
1924 Vrhnika – Vrhniški pevci in pevke
Slika neznanega avtorja je iz zbirke Župnišča Stari trg, vendar zapis na hrbtni strani ni delo župnika Janeza Kebeta kakor na večini drugih slik.
Nekdo drug je poleg podatkov o fotografirani skupini nostalgično zapisal: “Hitro nam tečejo dnevi in leta …”
Sveta Trojica 1953/54 – 4. razred
Učenci 4. razreda so se v šolskem letu 1953/54 slikali na vrtu, na katerem so večkrat igrali razne igre z žogo, tudi odbojko. Z njimi je razredničarka Ivanka Šuligoj. Zadaj je viden skedenj, Petkova hiša in cerkveni zvonik.
Učiteljica Ivanka Šuligoj je bila Gorenjka, ki je prišla učit v naše kraje iz Koroške Bele. Tukaj se je poročila. Ko so šolo pri Sveti Trojici ukinili, se je odselila nazaj na Gorenjsko, in sicer na Jesenice.
Svoje učence je peljala na dvodnevni izlet po njej ljubi Gorenjski. Na železniško postajo Rakek jih je z lojtrnikom peljal domačin z Ulake. Konje in voz je spravil pri sorodnikih na Rakeku in še sam nadaljeval pot z učenci na vlaku. V šoli na Bohinjski Dobravi so prespali kar v razredu, in sicer na slami, ki jih tam je čakala. Za vse se je že prej dogovorila učiteljica. Drugi dan so šil še na Bled in Blejski Vintgar. Pa tudi na svoj dom jih je peljala. Pred njeno hišo so jim postregli s sokom. Pa zopet na vlak do Rakeka in z lojtrnikom domov. Lep izlet, ki ga ne pozabiš.
1942 Cerknica – Prvo sveto obhajilo
Cerkniški prvoobhajanci 1. razreda, nedelja, 21. junija 1942.
1952 Mostar – Utva
Na sliki sta letali Utva 213. To je bilo jugoslovansko vojaško šolsko enomotorno nizkokrilno dvosedežno letalo z dvojnim krmiljenjem za napredni prehod, urjenje in bojno usposabljanje, sodobnimi aerodinamičnimi linijami, leseno konstrukcijo s pomičnim podvozjem, fiksnim repnim kolesom in zaprto kabino. Na podlagi internega natečaja so leta 1946 izdelali načrte leta za šolanje pilotov. Prototipe so izdelali v tovani Ikarus v Zemunu, zato jih najdemo tudi pod tem imenom. Prvič so poletela leta 1948. Po prestanem testiranju so jih serijsko izdelovali v tovarni letal Utva v Pančevu. Skupno so izdelali 196 primerkov. Največ jih je bilo v Pilotski šoli v Mostarju. Tudi ta dva na sliki sta mostarska. Z enakimi je letel tudi Ivan Ileršič, ki je bil lastnik slike, zdaj jo hrani njegova žena. Letala so se »upokojila« leta 1961.
Stare slike 