1974 Ljubljana – Konzerviranje z mrazom

V šestdesetih letih 20. stoletja je bilo popularno konzerviranje živil z zamrzovanjem. Popularnost se je ohranila do današnjih dni. Leta 1974 je revija Naša Žena izdala priročno brošuro o zamrzovanju: kaj, kako, koliko časa in kako zamrznjen shranek pripraviti.

Zgodovina zamrzovanja sega v leto 1917. In kot velikokrat se je tudi tu civilizacija učila od »zaostalih« ljudstev. Trgovec s krznom je v Kanadi videl domačine, ki so na nizkih severnih temperaturah na hitro zamrznili sveže meso in ribe. Idejo je odnesel domov v Ameriko. Tam so postopke izpopolnjevali in ugotovili, da je treba svežo hrano hitro in pri čim nižji temperaturi zamrzniti. Tako se tvorijo le manjši ledeni kristali, ki ne poškodujejo celic tkiva. Ostalo je zgodovina. Vodilna v izdelavi hladilnih naprav na območju nekdanje Jugoslavije je bila Loška tovarna hladilnih naprav – LTH Škofja Loka.

Zamrzovalne skrinje, po domače škrinje, so se prijele kot redkokateri izdelek do sedaj in vztrajajo. Naši predniki so imeli s konzerviranjem viška hrane kar precej dela in nemalokrat tudi težav. Večino sadja so posušili. Najraje imam tepke, ki se jih potem skuha. Ta tepkova voda je odlična. Sem pa že pila kofe, ki je spominjalo nanjo. V boljših oziroma bogatejših hišah so Micke, kar je bil sinonim za služkinjo, presežke z domačega vrta ali pripeljane s kmetov vlagale. Korenovke (korenje, rdečo peso, redkev itd.) so shranjevali v pesku ali žaganju. Pa da ne bo predolgo. Škrinje so postale nekaj neprecenljivega predvsem na kmetih, kjer je bilo veliko kolin, presežka zelenjave in velike družine. V začetku smo se vsi malo učili. Ni vse tako enostavno, kot piše. Nekoč smo zamrznili breskev. K sreči smo bili toliko pametni, da le eno. Ko smo jo kasneje odtajali, ni več spominjala na breskev, temveč na sluzasto tekočino. Odločitev je padla – sadja ne bomo zamrzovali. Saj pa tudi ni bilo placa. Škrinja je bila polna mesa, klobas, krvavic in kar je še podobne šare. Kakšno jušno zelenjavo smo še zbasali notri, kaj več pa ne.

Zdaj so ugotovili, da živila lahko ostanejo zamrznjena dlje, če so vakuumsko pakirana. Sem se spomnila na blondinko, ki so ji dejali, da ima vakuum v glavi. Rekla je: »Bolš vakuum kot pa nič!« Vse je lepo in prav dokler se ne pojavi leto 2014 in z njim žled, ki mu je sledil dvotedenski izpad elektrike. Kar je bilo v škrinji, je ostalo, ker so se paketi hladili med sabo in škrinje nisem odpirala. Kar je bilo v zamrzovalni omari, je šlo tja, od kjer je prišlo – na kompost in nazaj v zemljo. Vsaka šola nekaj stane. Kakšna še preveč. Od tedaj gre v kozarec vse, kar se da, v omaro pa le sladoled. Pa tudi ta ne zdrži prav dolgo.

Mimo tega ne morem. Že nekaj let pa je moderno tudi zamrzovanje ljudi. Tisti, ki ne vedo kam z denarjem, se dajo po smrti zamrzniti, da bi jih nekoč v prihodnosti oživili. Ne vem, če bodo postopek oživljanja sploh kdaj izpopolnili do te mere. Zamrznjene zarodke lahko hranijo največ 10 let. Ko jih odmrznejo, se normalno razvijajo naprej. Ne razumem pa (več stvari ne razumem), zakaj odrasel zamrznjen človek, če ga odtajaš, rata k moja breskev? A zna to kdo razložiti?

Ker smo ravno pri čudnih vprašanjih, imam še tri, na katera mi ne zna nihče odgovoriti. Več glav več ve in tukaj vas je kar nekaj pa mi pomagajte po najboljših močeh.
– Zakaj imajo kamikaze čelade?
– Kako tableta ve, kje mene boli?
– Če pojem 10 dkg čokolade, zakaj se zredim za 80 dkg?

Pa hvala.

Viri:

• https://coolhouse.si/nasveti/6/kratka_zgodovina_zamrznjene_hrane/

Kraj: Ljubljana
Datum: december 1974
Avtor: revija Naša žena, uredila Nada Pantić Starič, uredil Peter Smrekar
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano:26. 9. 2021
Oblika: navodila