1970 Cerkniško jezero – Čas kislih kumaric
Poleti, ko se izpraznijo ulice, ko so vsi na dopustih in je vse razpuščeno, je tako imenovani čas kislih kumaric. Mediji v pomanjkanju pomembnih novic objavljajo trivialne vsebine, napisane in posnete že vnaprej na zalogo, tako kot iz kozarca vzamemo že prej vložene kumarice. Dandanes se je sicer politika že tako razvila, da imamo probleme tudi čez poletje in tv voditelji sploh ne oddahnejo.
Še dobro, da imamo sladoled. Tega je na jezeru ponujal cerkniški sladoledar, pri nas bolj znan kod selim. Slika je najverjetneje delo Štefana Bogovčiča. Simpatične družine na sliki ne poznamo in ni povezana z zgodbo v nadaljevanju.
Izrez s fotografije Jožeta Petka, posnete 19. 2. 1944 na Paškem Kozjaku, prikazuje mladega partizana Franceta Levarja z Dolenjega Jezera, o čemer je pisal komentator k prispevku 1944 Paški Kozjak – Jože Antončič z Vrhnike: “Fant na desni je po pripovedovanju mojega ata France Levar iz Dolenjega Jezera, Bundrou France. Slika je bila tudi na ovitku knjige Krvavi ali Rdeči sneg, ne spomnim se točno.”
1979 Rakek – Teleprinter v Kartonaži
Rakek 1976/77 – 5. b razred
- Čepijo: Maja Gnezda (Unec), Romana Nagode (Rakek), Alojz Samsa (Rakek), Jolanda Ilenič (Rakek), Vinko Urbas (Unec), Tone Modic (Ivanje selo) in Samo Zorman (Rakek).
- Druga vrsta: Karmen Dobrin (Rakek), Mojca Primožič (Unec), Marjetka Modic (Ivanje selo), Marija Šivec (Rakek), Jolanda Zalar (Rakek), Sandi Homovc (Rakek), Aleš Modic (Rakek), Marko Nagode (Rakek) in Stane Matičič (Unec).
- Tretja vrsta: Anica Urbas (Unec), razredničarka Slavka Gornik in poleg nje, skoraj povsem skrita Liljana Vukičevič.
1924 Rakek – Sheboygan
Na sliki sta sv. Ana in njena hči, mati božja Marija ter bela lilija kot znak čistosti. Ana in mož Joahim nista imela otrok. V tistih časih in tistih krajih je to veljalo za sramotno in ponižujoče. Molila sta, se postila in Bog jima je poslal hčerko Marijo. Imela sta jo le tri leta. Nato sta jo, v skladu z zaobljubo, izročila v varstvo in vzgojo duhovnikom. Marija je imela 14 let, ko je rodila Jezusa. Vse ostalo je zgodovina.
Kaj nam pove slika? Pri Avžlaharjevih, po domače pri Kovačevih v Ravnah na Blokah so imeli obiske ob nekem slavnostnem dogodku. Prišla sta od ta mlade starejši brat Tone z ženo Pepco in hčerko Jožico, gotovo pa še kdo drugi, ki ga na sliki ni videti …
Cerknica 1959/60 – Šolsko glasilo Brstje
Saj ne vem, če je to bilo glasilo. Prej bi rekel, da je to umetniški izdelek učencev. Izdelali so ga sami in danes si ne znamo predstavljati dela, ki je bilo za to potrebno. Besedilo so razmnožili, potem pa na te liste odtisnili linoreze. Nekateri linorezi so celo večbarvni. Z današnjim razmišljanjem ni mogoče dojeti vsega dela, ki so ga učenci porabili izven pouka.
1929 Lož – Zrcalna slika
Pred desetimi leti, 28. junija 2015, smo objavili prispevek o Ložu. Izsek je vzet iz Ilustriranega Slovenca. Tam je na sliki celoten Lož skupaj z Loškim gradom. Za fotografa je naveden Ilustrirani Slovenec. To je lep način, da krivdo za napake prevzame cela skupina ali nihče. Slika je lepa, tega ne moremo zanemariti. Za tiste čase je tudi dokaj ostra. Ima pa eno napako. Letos enkrat, ne prav dolgo nazaj, je Franc Zabukovec opazil, da je slika zrcalno obrnjena.
1961 Pudob – Varilca
Mož in žena Jože in Angelca Martinčič sta bila “stara” delavca, ki sta se zgodaj zaposlila v Kovinskem obrtnem podjetju Lož oziroma Kovinoplastiki, zato se je pri njih ohranilo nekaj fotografij, ki bi jim danes rekli muzejske. Sem sodi tudi ta iz leta 1961, sedem let po ustanovitvi podjetja. Ob njej lahko še enkrat vidimo, kako se je razvijalo v skromnih, pogosto improviziranih razmerah, a ob veliki potrebi po zaslužku in preživetju v domačem kraju in pripravljenosti na trdo delo … Tedanji prebivalci doline niso imeli prav veliko na izbiro: zagrabiti z vsemi močmi tu, kjer se je pokazala možnost, še naprej životariti ob skromni zemlji in gozdarstvu ali oditi po svetu. Za kakšno Silicijevo dolino se ni pojavila gonilna sila, za kovinsko industrijo pa …
1929 Beograd – Donava iz letala
Malo naprej od kraja na fotografiji se »Donava bistra pridruži Savi.« Bistra ni več, z Donavo se pa še vedno združuje. Od tam naprej teče samo še Donava. Fotografije je nastala 8. avgusta 1929. Iz letala je fotografiral narednik Malinković. Pilotiral je Alojzij Knap, Notranjec. Ugotavljam, da je bilo pred drugo svetovno vojno in po njej v Cerknici in njeni okolici veliko vojaških in civilnih pilotov. Upam, da to nima nikakršne povezave s Slivnico in njenim slovesom. Morda pa?
Stare slike 