1976 Lož – Šerinov stric
Še enega Ložana, ki se je vtisnil spomin Loža in Loške doline je treba vsaj omeniti. Čeprav ga sama nisem poznala, pa so Ložanje večkrat pripovedovali o njem in ga omenjali predvsem v zvezi z njegovo vlogo med vojno.
Janez – Ivan Kotnik, Šerinov iz Loža je bil v mladosti rudar v Minnesoti, ZDA, kjer je v nesreči izgubil vid, potem pa do smrti živel v domačem kraju. Rojen je bil leta 1865 18851, kljub invalidnosti je dočakal 80 let, pokopali pa so ga 14. 3. 1965 v Ložu.
O njem je leta 1976 izšel članek, ki si ga je njegova nekdanja soseda shranila do danes. Fotografije je posnel Edi Šelhaus, ki je napisal tudi besedilo. Takole so bile videti fotografije in sam članek:
1956 Stuttgart – Mercedes in Britta Bilač
Fotografijo proizvodne linije slovitega avtomobila Mercedes je posnel Rolf Unterberg leta 1956, našli smo jo na spletni strani Piximus, kjer ‘zbirajo najboljše fotografske kolekcije’.
O teh limuzinah povprečnemu Slovencu ni kaj razlagati, mnogim predstavlja poleg prevoznega sredstva tudi statusni simbol. No, dva drobca bosta morda zanimiva. Bogati avstrijski poslovnež judovskega rodu Emil Jellinek, navdušen nad avtomobili proizvajalca Gottlieba Daimlerja, ki jih je prodajal, je zahteval, da dobijo ime po njegovi hčerki Mercedes, tedaj še otroku. Leta 1901 je bil predstavljen Mercedes 35 HP, ki je postavil nova merila v avtomobilskem svetu. Trikotna zvezda v krogcu pa ima drugačno preteklost. Leta 1889 je Gottlieb Daimler poslal svoji ženi razglednico, na kateri je z unikatno zvezdo označil svoj dom na zemljevidu. Ob tem je zapisal, da se bo ta zvezda povzpela nad industrijski imperij. Sinova sta se leta 1909 spomnila na to razglednico in trikrako zvezdo namestila na vse avtomobile novega podjetja.
Begunje 1952/53 – Otroci V., VI. in VII. razreda
Šolski upravitelj in učitelj Milan Otrin in učenci V.,VI. in VII. razreda v šolskem letu 1952/53. Kot upravitelj je skrbel tudi za zapiske v šolski kroniki. Pa poglejmo nekaj njegovih zapisov.
1924 Planina – Dr. Stanko Perpar
Dr. Stanko Perpar se je rodil 25. januarja 1899 v Planini pri Rakeku. Osnovno šolo je končal v Tolminu, gimnazijo obiskoval v Gorici. Poleti 1915 je morala družina zaradi Soške fronte zapustiti Tolmin. Preselili so se v Ljubljano. Tu je predčasno (zaradi vojne) maturiral leta 1917.
1957 Rakek – Odkritje partizanskega obeležja
Partizansko obeležje na južni, to je cestni strani hiše rodbine Vidrih, Ljubljanska cesta 22, na Rakeku, je nastalo ob petnajsti obletnici odhoda rakovških fantov v partizane. Obeležje obenem priča, da je bila zadevna hiša v obdobju 1941-1945 središče osvobodilnega gibanja na Rakovškem. Takrat je bila hiša v lasti rodbine Pirc.
1915 Rakek – Varčna kuharica
Na sliki je Varčna kuharica iz leta 1915. Izšla je v težkih časih prve svetovne vojne. Tedanja kuharica je imela naslov Varčna kuharica, za slabe in dobre čase: sestavila v vojnem letu 1915 Marija Remec. V času vojne je bilo treba skrbeti za skrajno varčnost in pripravljati jedi s skromnimi sredstvi. Založila in prodajala jo je Katoliška bukvarna v Ljubljani. Cena je bila 1 krono 20 vinarjev, vezano 1 krono 80 vinarjev (ena krona = približno 5,25 evrov).
1960 Ljubljana – Zbirka Dokazi
Knjižici sta iz knjižne Zbirke Dokazi, ki jo je izdajala založba Borec. Obe je napisal France Šušteršič. Prva, z naslovom V objemu podzemlja, pripoveduje o sabotažni akciji v Postojnski jami. Leta 1960 so se v Postojni prvič zbrali preživeli borci te akcije. Podrobno so opisali, kako so akcijo izvedli. Pripovedovanja in informacije iz ohranjenih vojaških dokumentov je pisatelj strnil v zgodbo. V Vražjem vrtcu je popisal dogodke iz leta 1942, ko se je na severozahodni strani Babnega polja med italijansko ofenzivo odigrala največja tragedija v tedanji Ljubljanski pokrajini.
Tematska zbirka Dokazi je imela lep uspeh. Nastala je po zapisih še živih borcev, aktivistov, internirancev in drugih. France Šušteršič je v poljudnem stilu podal sliko zgodovinskega dogajanja v južnem delu Notranjske in severnem delu Gorskega kotarja. Življenje v taborišču na Rabu je popisal v romanu Trg lakote. Zanj je prejel Kajuhovo nagrado.
1960 Ljubljana – Črno-belo, ne barvno
Svet ni črno-bel, če ti percepcije normalno delujejo. Pa vendar si ga včasih zaželimo videti prav tako: črno, belo, sivo …
Veliki mojstri fotografije znajo povedati: če barve na fotografiji ne pripomorejo k vsebini in k informaciji, so povsem odveč … Tedaj ni nič narobe, če je podajanje črno–belo.
1918 Ceggia – Vojaščina vsepovsod
V tem prispevku je več fotografij iz kraja Ceggia, ki so se ohranile v zapuščini Alojza Tomca. Prikazujejo lepi kraj in razdejanje, ki so ga v njem, zlasti na cerkvi, napravili topovski streli. Fotograf je bil v tem kraju večkrat, vsaj sodeč po datumih ali pa se je celo skoraj dva meseca zadrževal v njem.
Stare slike 