1952 Topol pri Begunjah – Odlikovanje
“V imenu njegovega veličanstva Petra II., po milosti božji in volji naroda kralja Jugoslavije …”
1967 Rakek – Pri Hermini
Slika v gostilni Pri Hermini je bila posneta v šestdesetih letih 20. stoletja. Na to kaže gostilniška oprema in oblačila gostov. Gospod Andrej Mekina je prepoznal harmonikarja. To je Jože Privec iz Podslivnice. Ostalih ni prepoznal. Gospa te želje tudi ni imela, saj se je zakrila. Kot se po navadi tudi jaz. Spoznala sem tovariša na sliki. To je Tito – za tiste, ki ne veste, in za vse, ki ste že pozabili.
Od leve so na sliki Ladica Štritof, Marija Baraga, najmlajši Ladičin brat Ivo, Marijina hči Mici Baraga, ki je bila v hudih časih ključna pomoč Petričevim osirotelim otrokom in Lojze Štritof, Ladičin mož. Mlada zakonca sta v poročnih oblekah; tudi Mici, njena mama in mali Ivo so oblekli najboljše, kar so imeli. Fotografiral je Lojze Štritof.
1967 Velike Bloke – Sošolke in prijateljice
Tri bloška dekleta z današnje slike so bile l. 1967 stare 16 let. Pripadale so torej t. im. “Baby Boom” generaciji. To ime se je prijelo velikih generacij, rojenih po drugi svetovni vojni. Te so bile v veliki meri zaslužne za hitro povojno ekonomsko rast in so postavile temelje za razvoj modernih družb. Preživele so najtršo hladno vojno, v veliki meri jih je zaznamovala delovna etika, zavezanost družini in institucijam. To so bile generacije, osredotočene na cilje, njihov moto je bila prizadevnost in zvestoba. Veliko so jim pomenila javna priznanja in pohvale, prav tako pripadnost delovnim kolektivom. Nove, predvsem informacijske tehnologije, še niso bile širše znane in jih niso mogle okužiti. Malo učene razlage sem vzel iz literature, pa saj nisem mogel kar butniti v čedna bloška dekleta!
1965 Martinjak – Gradnja čebelnjaka
Sin Jože Opeka, mama Antonija Opeka, ob kolesu sosed Joško Tratnik.
Seveda je na fotografiji tudi tovornjak »TAM 4500« Transavta Postojna, ki ga je vozil Jože Opeka, oče Jožeta s fotografije. Ko sta sin Jože in mama Antonija pozirala fotografu, je sosedov fant Jožko ob kolesu kakor preverjal pritisk v kolesih.
Cerknica 1976/77 – 6. c razred
V šolskem letu 1976/77 pred osnovno šolo v Cerknici slikan 6. c razred, ob svoji razredničarki Mariji Arnuš.
1960 Lož – Maža za smučke
Smučke sem slikal nekje okrog leta 2000.
V času, ko se je pričakoval sneg, je bila med mularijo glavna tema pogovora maža za smučke. Vosek smo si nabrali takoj po sesvetih na britofu, kjer je bilo na vsakem grobu polno pogorelih ali ugasnjenih sveč.
1939 Ivanje selo – Franc Slabe
Franc Slabe – Jure se je rodil 30. januarja 1926 v Ivanjem selu. Do odhoda v partizane, 13. marca 1942, je živel doma.
1918 Padska nižina – Motorni čoln
Slika z datumom 28. 8. 1918 je iz zapuščine Alojza Tomca in prikazuje motorni čoln na reki, katere imena nisem znala razbrati, čeprav zelo lepo piše na robu slike. Je Livenza, vzhodno od Piave? Lahko bi bila. (Vendar ta rokopis, če ga primerjam z zapisi na nekaterih njegovih poznejših fotografijah, ni Tomčev). Zakaj je slika med tistimi z vojaškimi prizori, če je to civilni čoln in ljudje v njih niso vojaki?… Vsekakor je slika nastala v času in v krajih kjer je zdesetkana in sestradana avstrijska armada že izgubljala vojno, ki se je vseeno vlekla še nekaj mesecev, do novembra.
Na nedeljsko popoldne so se v Mali gasi pred fotografom posedli in postavili:
pred vsemi stoji deklica Vladimira Anzelc- Petronova, ki mi je tudi pokazala to sliko. Sedijo Tilka Koren – Anzelc- Petronova z dojenčico Darinko, neznana deklica in Škajževa mati. Zadaj so neznana ženska, Pepa Pakiž – Škajževa, njen sin Lojko (Lojze) Pakiž, Marica Anzelc – Petronova in Meri Plesnik – Škajževa, ki objema neznano mlado dekle.
Fotografiral je skoraj gotovo ing. Jože Koren iz Maribora, Tilkin mož in oče dojenčice. Slika me je posebej pritegnila, ker je na njej tudi Lojko Pakiž – Škajžev, katerega tragična usoda je bila mnogokrat tema pogovorov v očetovi krojaški delavnici.
