1944 Drvar – Napad na Drvar in dnevi potem
Aleksander Sergejevič Šornikov (1912 -1983) je bil pilot, podpolkovnik Rdeče armade, heroj Sovjetske zveze in Narodni heroj Jugoslavije. Izhajal je iz delavske družine, obiskoval vajeniško šolo in se zaposlil v tekstilni tovarni. Leta 1931 so ga poslali v pilotsko šolo. Do začetka druge svetovne vojne je letel na civilnih linijah kot pilot–kapitan in poveljnik učne čete. V letu 1944 je opravil več nočnih poletov v Jugoslavijo. Partizanom je dostavljal sovjetsko orožje, strelivo, hrano in prevažal ranjence v Italijo. V noči na 4. junij 1944 je pristal na improviziranem letališču na Kupreškem polju, vkrcal skupino članov CK KPJ, Vrhovnega štaba NOV in POJ, Narodnega komiteja osvoboditve Jugoslavije, predsedstva Avnoja in vodstva sovjetske in angloameriške misije in jih prepeljal v Bari. Isto noč se je vrnil in prepeljal še dvajset ljudi. Po koncu vojne je ostal v letalskih silah Sovjetske zveze in bil leta 1959 demobiliziran. Pridružil se je civilnemu letalstvu. Umrl je leta 1983 in je pokopan v Moskvi v Aleji herojev.
1973 Cerkniško jezero – Pogled s Slivnice v marcu
Marca 1973 sem s pobočja Slivnice slikal Cerkniško jezero. Bilo je delno zasneženo, vode pa ni videti veliko.
1964 – 8. razred OŠ Rakek (2/2)
Generacijo letnik 1949 smo srečali v prvem razredu leta 1956. Tokrat jih vidimo na fotografiji v osmem razredu leta 1964.
1971 Postojna – Gradnja avtocestnega podvoza
Tik za železniško postajo Postojna so projektanti avtoceste Vrhnika-Postojna določili izvennivojsko križanje železniške proge in avtoceste z rešitvijo, da se slednja spelje pod progo. Dela so se začela leta 1970, fotografija pa je nastala julija 1971.
Istega dne posneta slika je precej podobna tisti iz prispevka 1932 Milanov Vrh – Tamburaši za prvi maj, vendar ta poleg glasbenikov prikazuje še veliko skupino otrok. Tudi gospod z metuljčkom je tokrat prijel v roko tamburico. V sredini spredaj gospa v klobučku ali kapici drži najmlajšega otroka, drugi so nagneteni naokoli – fantje v skoraj enakih kapah bolj zadaj, deklice spredaj. Samo še dve odrasli ali odraščajoči ženski sta med njimi, manjši deček v klobučku pa je prihitel prednje zadnji trenutek …
Gledamo prvomajski prizor z močno obljudenega Milanovega vrha, ki je bil tedaj živahno naselje žagarskih in gozdarskih delavcev, medtem ko je bil še 1898 samo gozdarska postaja, ki jo lahko vidimo v knjigi hrvaškega botanika, geologa in geografa Dragutina Hirca z naslovom Gorski Kotar. Edino hišo na Milanovem vrhu je takrat skrbno narisal Vaclav Anderle …
Vedno stegnem jezik, če se mi zdi, da bi lahko kdo povedal kaj, kar me zanima in zadnje čase je to Milanovo Vrh. Tako sem naletela na prijaznega človeka, ki je mogoče potomec moškega, ki tukaj igra na berdo (bas) in je – spet mogoče – eden od Veselovih bratov, ki sta pozneje živela v Iga vasi oz. Pudobu. Upam, da kmalu izvem več in vidim še kakšno sliko … samo potrpljenje, prosim.
Begunje 1977/78 – Mala šola
Z vzgojiteljico Marinko Kralj ob šoli v Begunjah slikana skupinica otrok iz male šole iz šolskega leta 1977/78.
Takole izgleda kopija Geschwindovega dnevnika iz začetka aprila 1869, edina kopija iz tega leta, ki sem jo uspel pridobiti. Iz nemškega rokopisa je težko razbrati podrobnosti, kar prav bi mi prišel kakšen strokovnjak za pisavo, ker skoraj nič ne preberem. V list za zaznamke na levi je Rudolf Geschwind najbrž vpisoval izdatke in prejemke za april, vsaj tako sklepam, ker zanesljivo lahko preberem le številčne zneske. V prvi vrstici lista za zaznamke (Vormerkblatt) na koncu vrstice preberem besedo Einnahme (prejemek) in kraj Planina v sedmi in deveti vrstici. Na desno stran je pisal svoj dnevnik. Najbrž gre spet za gozdarske službene zaznamke. Za nedeljo, četrtega aprila, se glasi prevod po Kováču: »Presadil sem vse vrtnice v zaboj in košaro. Polovica vrtnic na zunanji gredi ima že poganjke«. Dejansko pa je Geschwind ta dan pisal še o pomladnih cvetlicah: o volčinu, pomladnem jegliču z izrazi v latinščini …, kar sem lahko razbral iz rokopisa, če sem si ga povečal. Očitno je imel rad vse vrste cvetlic, zato menim, da je bil dobrega srca.
1975, 1982 Laze – Lekanova domačija in Laze 5
V vasi Laze ob Planinskem polju sem bil poleti 1975. Posnel sem dve sliki. Na eni je lesen voz in par kadi. Videti je še dve košarici iz šibja – nagobčnika za vprežno živino (imenovana ponekod korba ali korbca).
1940 Rakek – Na kolodvoru
Gospod Igor Kramar mi je po elektronski pošti poslal fotografijo z vprašanjem, ali bi to lahko bil Rakek. Odgovorila sem, da zagotovo ni. Ampak, vedno je še en ampak, če bi se dalo posamezne dele povečati, bi bilo mogoče ugotoviti, kateri kraj je oziroma ali je Rakek. Povečani deli so prispeli in na prvi pogled, tudi brez očal, je bilo razvidno, da JE Rakek. Zelo dragocena fotografija. Datumsko sem jo uvrstila v leto 1940. Hiše na skrajni desni ni več. Ni bilo moč ugotoviti, kaj je bilo v njej, ni pa bila eden od železniških objektov. Leta 1903 je bilo tam skladišče petroleja. Možno je, da je bilo tudi še leta 1935.
Rakek 1956/57 – 1. razred OŠ Rakek (1/2)
Standardna lokacija slikanja z variacijami pred OŠ Rakek. Tokrat 1. razred 1956/57. Čas ocenjen na sam začetek šolskega leta, glede na to, kako so bili učenci oblečeni. Dekleta v letnih oblekicah, nekatere celo brez rokavov, vse z lepimi frizurami in nekatere s pentljami v laseh. Gotovo so vedele, da bo ta dan prišel fotograf na šolo. Fantje po v večini kratke hlače z obveznimi naramnicami, ki so bile tedaj kar pogost pripomoček. Vsi dobre volje, v veselem pričakovanju pridobivanja novega znanja. No, nekateri pa tudi malce zaskrbljeni.
Stare slike 