1944 Drvar – Napad na Drvar in dnevi potem

Aleksander Sergejevič Šornikov (1912 -1983) je bil pilot, podpolkovnik Rdeče armade, heroj Sovjetske zveze in Narodni heroj Jugoslavije. Izhajal je iz delavske družine, obiskoval vajeniško šolo in se zaposlil v tekstilni tovarni. Leta 1931 so ga poslali v pilotsko šolo. Do začetka druge svetovne vojne je letel na civilnih linijah kot pilot–kapitan in poveljnik učne čete. V letu 1944 je opravil več nočnih poletov v Jugoslavijo. Partizanom je dostavljal sovjetsko orožje, strelivo, hrano in prevažal ranjence v Italijo. V noči na 4. junij 1944 je pristal na improviziranem letališču na Kupreškem polju, vkrcal skupino članov CK KPJ, Vrhovnega štaba NOV in POJ, Narodnega komiteja osvoboditve Jugoslavije, predsedstva Avnoja in vodstva sovjetske in angloameriške misije in jih prepeljal v Bari. Isto noč se je vrnil in prepeljal še dvajset ljudi. Po koncu vojne je ostal v letalskih silah Sovjetske zveze in bil leta 1959 demobiliziran. Pridružil se je civilnemu letalstvu. Umrl je leta 1983 in je pokopan v Moskvi v Aleji herojev.

Jugoslovanska partizanska vojska je šla nemškemu vrhovnemu poveljstvu precej na živce, ker je v bojih zadrževala več kot trideset divizij, ki bi še kako prav prišle na vzhodni fronti. Nemci so skušali večkrat uničiti partizansko vojsko in Tita. Maja 1944 so poskusili še enkrat in skoraj bi jim uspelo. Ampak kot vemo, skoraj še nikoli ni zajca ujel. 25. maja 1944 ob peti uri zjutraj so se nad Drvarjem pojavili nemški bombniki. Po množičnem letalskem napadu so pred mestom pristala jadralna letala, ki so jih pripeljala transportna letala, iz katerih so takoj raztovorili vojake 500. padalskega bataljona SS.

»Mnogi borci do tega dne še niso videli jadralnih letal in niso vedeli, kakšen je njihov namen. S svojih položajev so razločno videli dvoje letal, spetih z vrvjo, in videli so, kako se je jadralno letalo odpelo in se spustilo proti zemlji. Menili so celo, da se je našim borcem posrečilo sestreliti letalo in da se zato spuščajo proti zemlji. Nekateri so se celo veselili, ko so videli, kako se ta čudna letala brez motorjev bližajo zemlji. Vendar je bilo njihovo veselje kratko, zakaj kmalu so opazili, da stopajo iz »sestreljenih letal« možje v temno zelenih uniformah in streljajo na vse živo okoli sebe. Zdaj se jim je zasvitalo, da je izvedel sovražnik zračni desant na Drvar, o čemer so jim predstojniki že včasih govorili.« (Ševo, S. Desant na Drvar. Ljubljana: Zavod »Borec«, 1966.)

Angažirali so več kot 17.000 vojakov: padalce, motorizirane strelske polke, izvidniške, tankovske in snajperske bataljone, polk divizije za posebne namene Brandenburg in hrvaške enote. Proti njim so se borile enote 1. in 6. proletarskega korpusa JLA, bataljon maršalove zaščite in kadeti šole za častnike, skupaj 12.000 mož. Kljub silovitemu odporu so Nemci kmalu zasedli mesto. Po hišah so iskali Tita. Nihče jim ni nič povedal, še otroci ne. Tito je bil s svojim osebjem in sodelavci vojaške misije v svoji hiši nedaleč od mesta. Ko se je sovražnik bližal, se je umaknil v Dinarske gore. Svetovali so mu, naj se umakne v Bari. Vztrajal je, da mora ostati na jugoslovanskem ozemlju. Slabim komunikacijam navkljub je štab JLA sporočil, da čaka na evakuacijo na planini blizu mesta Kupres. Britanski in ameriški piloti niso hiteli z reševanjem. Sovjetski major Aleksander Šornikov pa je menil, da nikakor ne smejo odlašati. Sovjetsko letalo je poletelo proti Jugoslaviji. Ko so dosegli Kupres, so iskali opozorilne luči in signale. Zaradi oblakov je bila vidljivost slaba. Po pol ure preletavanja so šele opazili opozorilne signale. Partizani so v gorah pripravili manjšo ploščad, zasuto s kamenjem in prepredeno s potoki. Šornikov je nalogo opravil z odliko in pristal pri zadnjem gorečem ognju. Zahtevni manever so morali ponoviti še enkrat. Po evakuaciji vodstva so se jugoslovanske enote, ki so ga varovale, odpravile v preboj sovražnikovega obroča (kar jim je tudi uspelo), zjutraj pa so se na gorski pristajalni stezi že pojavile nemške enote.

Slika je shranjena v uradni zbirki Vojnega urada druge svetovne vojne, v Cambridgeu, Združeno kraljestvo. Fotografiral je narednik M. J. Slade 14. maja 1944.  Na sliki je maršal Tito s svojimi ministri¹ in vrhovnim štabom v svojem gorskem štabu v Jugoslaviji. Od leve proti desni v prvi vrsti so dr. Vladimir S. Ribnikar (minister za informiranje), polkovnik Sulejman Filipović, Edvard Kardelj in maršal Tito. Od leve proti desni v zadnji vrsti so generalmajor Arso Jovanović (načelnik generalštaba), Radonja Golubović (Titov sekretar), Rodoljub Čolaković (sekretar Državnega protifašističnega sveta), Edvard Kocbek (minister za izobraževanje) in generalpodpolkovnik Sreten Žujović. V ospredju je viden tudi Titov pes Tiger.

Štiriindvajsetega maja 2003 je Rakek obiskal Tito v podobi Iva Godniča. Bila je velika žurka. Povabljen je bil tudi Ivan Hiti – Igor. O napadu na Drvar je povedal:

»Jaz sem ostal edini še živ od tistih sedmih Slovencev, ki smo takrat rešili v Drvarju maršala Tita. Bil je to grozen dan, ne samo zaradi napada. Jaz osebno povem to, da sem bil prizadet strašno kot mulc star 18 let.

Pognali smo se ob pečini, na vrh pečine, še prej se prebili iz groblja², tam kjer je bil glavni napad, z ozirom na to, ker so Nemci oziroma njihova obveščevalna služba imela podatke, da so oziroma da je Tito na groblju. Pa ni bil. On je bil v pečini. Res pa je, da takrat na groblju, do tistega dne, ko smo mi prišli, je bila ameriška vojna misija. In zato so oni mislili, ker so tam dnevno krožili džipi, da je Tito tam. Ko smo mi prišli do te pečine, kot sem že omenil, smo se splazili na vrh pečine, tam je bila ena planjava, pazili smo na padalce, če bi slučajno skočil kakšen dol in pazili na samo pečino in ob pol enajstih dopoldne so prišli ven Tito, Kardelj in Slavka Becele, kasnejša Rankovićeva žena. Ko je Kardelj nas zagledal, je rekel: »Evo, Tito ono so naši prijatelji, zapravo od Matije Mačka.« In mi smo šli z njim. Ko smo stopili okrog Tita z mojimi šestimi kolegi, Henrik (Henrik Miklavc, op. p.) je padel v pečini, je rekel moj kolega, narodni heroj Miloš, takole: »Jebentiboga, a smo samo mi? A ni nobenga druzga?« Nobenega ni bilo. Samo mi. Čez tri ure je prišla tudi šesta lička divizija (6. proletarska divizija Nikola Tesla, ustanovljena 19. marca 1944, op. p.) in potem je bilo, veste kaj, potem je bilo strašno klanje kajti Švabi so se morali povlečt na groblje.«

Trinajstega junija 1944 je časopis Völkische Beobachter na osmi strani objavil fotoreportažo o napadu. Stran je polna slik padalcev v zraku, smejočih se nemških vojakov, pripravljenih na skok iz letala in opazovalcev na zemlji, ki iz zaklonišča opazujejo dogajanje v zraku. Naslov prispevka je bil Skok v banditsko gnezdo in podnaslov Padalci so izgnali Tita iz skrivališča. Poleg podnapisov pod slikami je bil še kratek zapis: »Kot je 6. junija 1944 objavilo vrhovno poveljstvo Wermachta, so čete armade in Waffen SS pod poveljstvom generalpolkovnika Rendulica na Hrvaškem³ ob podpori močnih bojnih in padalskih enot napadle središče Titove tolpe in ga po nekaj dneh v težkih bojih uničile. Naša foto sekvenca prikazuje fotografije padalcev SS, ki so imeli v tej operaciji izjemno vlogo.«

Slovarček:

• 1: Avtor zapisa narednik J. M. Slade piše, da je bil Tito s svojimi ministri. Med vojno ta termin še ni obstajal. Takrat so bili poverjeniki.
• 2: Igor ima v mislih drvarsko pokopališče. Tu so Nemcu utrdili svoj položaj potem, ko so se morali z nekaj napadenih območij umakniti. Partizani so jih obkolili in ponoči napadli. Padalci so napad ubranili.
• 3: Drvar je bil tedaj  del Neodvisne  države Hrvaške.
• Völkische Beobachter: Ljudski opazovalec – Od leta 1920 do 30. aprila 1945 je bil Völkischer Beobachter bojni novinarski list NSDAP in paradni konj nacionalsocialistične propagande.
• NSDAP: Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei – Nacionalsocialistična nemška delavska stranka

Viri:

• Slavko Červek: Intervju z Ivanom Hitijem – Igorjem. Video zapis, 1997.
• https://sr.wikipedia.org/wiki/%D0%90%D0%BB%D0%B5%D0%BA%D1%81%D0%B0%D0%BD%D0%B4%D0%B0%D1%80_%D0%A8%D0%BE%D1%80%D0%BD%D0%B8%D0%BA%D0%BE%D0%B2
• https://www.iwm.org.uk/collections/item/object/205196648
• https://si.rbth.com/zgodovina/89445-sovjetski-piloti-resili-tito
• https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?aid=vob&datum=19440613&seite=8&zoom=33

Kraj: Rusija (Aleksander S. Šornikov), Drvar (Tito s sodelavci)
Datum: Šornikov – neznan, Tito s sodelavci 14. maj 1944
Avtor: Šornikov – neznan, Tito s sodelavci – narednik M. J. Slade
Zbirka: internet – https://si.rbth.com/zgodovina/89445-sovjetski-piloti-resili-tito
Skenirano: /
Oblika: datoteka