1988 Begunje – 50-letnica 1. razreda

Le redko se zgodi, da se zberejo bivši sošolci ob obletnici konca prvega razreda, običajno je ob koncu osnovne ali srednje šole. Toda moja sestra Marija Hren je premišljala, da je bolj pametno, da vzamejo prvi razred, ki so ga vsi končali, kasneje pa so se njihove poti razšle. Nekateri so ponavljali razred, vojna je bila vmes, šolski sistem je bil drugačen.
1914 Trst – 97. pehotni polk

Slika ni nastala na Rakeku, je pa sem pripotovala. Na njej so vojaki Infanterie-Regimenta Nr. 97 – 97. peš polka. Sedež garnizije je bil v Bjelovarju. Leta 1914, ob izbruhu prve svetovne vojne, je bil naborni okraj v Trstu. Tu je bil tudi sedež poveljstva in moštvo 3. bataljona. Njihova barva je bila rožnatordeča.
1952 Podcerkev – Teta Francka

To fotografijo je Franc Truden posnel pred letom 1954, domnevno okoli 1952, v Podcerkvi pred zidom Mavkove hiše, na njej pa je teta Francka, ki v resnici sploh ni bila moja teta, čeprav ji še zdaj v mislih pravim tako. Še mlada je tu, pričesko ima sveže trajno ondulirano in na eni strani pripeto s špango, pridne roke pa je sklenila na krilu in se bistro zagledala v fotografa. Na sebi ima po vseh predpisih vaških šivilj narejeno toplo karirasto bluzo z oblečenimi gumbi in špricano volneno krilo, zato ugibam, da je posnetek nastal spomladi ali jeseni – pozimi bi bila v plašču tam pred hišo, ali ne? Na desni strani izza nje kuka malo oguljen del naslonjala stola, ki ni bil čisto navaden žieseln. Se je slikala za dokumente?
Cerknica 1971/72 – Mala šola, drugič

Pred nami je drugi del otrok, ki so v šolskem letu 1971/72 začeli obiskovati malo šolo. Očitno je bila to zelo številna generacija, saj je bil en razred že objavljen 21. 1. 2019. Slikani so na istem mestu pred osnovno šolo v Cerknici, kjer so danes otroška igrala. Tudi ista vzgojiteljica je z njimi. V rokah imajo verjetno dokazila o uspešno opravljeni mali šoli.
1918 Rakek – Maša na Srnjaku

Procesija je zaključila svojo pot na Srnjaku, Rakek. Postavili so lepo kapelico v čast sv. Rešnjega telesa. Mašuje feldkurat Rudolf Kysilka, ki je bil prejemnik ordena Franca Jožefa. Pred kapelico je pokleknil oberstleutnant (podpolkovnik) Ivaniševič. Pokleknili sta tudi mati in hči. Bandere plapolajo v vetru.
Prišla so povojna leta. Moj stari oče in njegova žena sta se veselila svobode in miru. Začasno sta živela v sosednji »občinski« hiši. Želela sta obnoviti staro požgano hišo. Pa se ni dalo, ker je bila preveč poškodovana, rušila se je in razpadala.
1942 Lož – Lokacija spomenika (1) – Požig hiše
Obnovljen je spomenik Borcem v Ložu. Spomenik simbolizira upor proti italijanski okupaciji. Prispevek prebivalcev Loške doline in Babnega polja k uporu in osvoboditvi je bil velik.
Spomenik je bil resnično zanemarjen, »utrujen« bi lahko rekli. Utrujen, ne v smislu idej upora proti okupatorjem, ampak fizično: črke so zbledele, okolica spomenika ni bila negovana. Potreboval je osvežitev.
Spomenik Borcem v Ložu je delo priznanega kiparja Borisa Kalina in arhitekta Vinka Glanza. Navedimo le izbor njunih del. Boris Kalin je avtor spomenika talcem v Gramozni jami, kipa Primoža Trubarja, Tita in kipov znanih slovenskih slavistov, ki stojijo pred Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani. Vinko Glanz pa je arhitekt stavbe Državnega zbora, avtor spomeniškega kompleksa v Gramozni jami. Spomenik Borcem v Ložu torej nima zgolj simbolne vrednosti, ampak tudi umetniško.






