1963 Dolenja vas – Kosilnica BCS
Na sliki je prvi model kosilnice na motorni pogon, iz katerega se je potem razvila kosilnica BCS. Leta 1943 jo je izdelal inženir Luigi Castoldi v majhni delavnici v Abbiategrassu, mestu na obrobju Milana v Italiji in jo poimenoval Model 243. Tako je nastala prva samohodna kosilnica z motorjem z notranjim zgorevanjem, ki je pomagala revolucionirati kmetijstvo z večjo produktivnostjo in drastičnim zmanjšanjem fizičnega napora, potrebnega za košnjo trave in žetja žita. Naslednje leto se je povezal še z dvema človekoma, z vodjem lokalne uprave Camillom Bonettijem in mehanikom Severinom Speronijem. Skupaj so ustanovili firmo, ime zanjo pa so sestavili iz začetnih črk svojih priimkov – BCS. Od takrat pa do danes so razvili ogromno modelov in izpeljank iz njih, priključkov in dodatkov, začeli so izdelovati tudi traktorje, kupili so nekaj drugih proizvajalcev istih izdelkov, a v našem spominu bo od vsega omenjenega živela samo hišna bičeska.
Kot vidite, se nisem spuščal podrobno v modele, moči motorjev in uporabo goriva, ker to stran berejo tudi naše dame, ki jih to ravno ne zanima. Še doma se čudijo, kako lahko neki moški pri avtu, če je treba, tudi desetkrat na dan dvigne pokrov motorja, na straniščni školjki pa niti enkrat. To je namreč odvisno od tega, na kateri strani pokrova je mašina.
1930 Šmarca – Moški kuhajo
Matjaž Šporar, vnuk fotografa Petra Nagliča, je na Facebooku zapisal: »Akcija “kuharjev” okoli leta 1930, z leve Karol Naglič, Karel Humar in Ciril Gostič. Fotografija izdelana na steklo.« Milošu sem izrazila dvom, da ta slika paše na našo stran, ker ni iz naših krajev. Verjetno je nastala v Šmarci pri Kamniku. Odvrnil je, da paše, ker je bila Nagličeva žena iz Selščka.
Rakek 1977/78 – Šolske maškare
Na šolskem igrišču se je leta 1978 odvijala šolska pustna prireditev in maškare iz osnovne šole Rakek so se z veseljem tudi slikale. Najlepše maske so bile nagrajene. Na zadnji strani slike je zapisano, da sta bili najlepši maski Davo Zorman in Katarina Ivančič.
1939 Babno Polje – Žanjice
Slika žanjic je iz spominskega albuma Babnopoljcev, namenjenega sovaščanom, ki so leta 1946 kot kolonisti odhajali na Štajersko. Zadaj desno je na sliki Vražji Vrtec, proti levi pa Reber, Gmajna in Jurčov grič. Pepca Strle meni, da je mogoče četrta ženska od leve Pirkina Mica, ostale ostajajo neprepoznane … Ob tej sliki sem enkrat že pisala, čeprav sem o njej vedela še manj kot zdaj.
Obdobje po letu 1970 je bilo posebej v Sloveniji zaznamovano z gradbenim boomom.Individualne stanovanjske hiše so rasle kot gobe po dežju. Država je z zakonodajo o gradbenih zemljiščih in posojilno zakonodajo pri bankah in podjetjih izdatno pomagala zagretim graditeljem. Veliko so k temu pripomogle tudi stanovanjske zadruge, ki so jih ustanavljali zainteresirani graditelji. V tistem času je bila ustanovljena tudi stanovanjska zadruga v občini Cerknica z gradbiščema v Cerknici in Starem trgu.
Cerknica 1981/82 – 6. a razred
Na šolskem vrtu ob osnovni šoli v Cerknici, se je v šolskem letu 1981/82 slikal 6. a razred in razredničarka Cvetka Levec.
1908 Podskrajnik – Kapelica
Razglednica je nastala ob blagoslovu kapelice Sv. Antona v Podskrajniku. Kapelico so zgradili leta 1908 s pomočjo vaščanov. Postavil jo je domačin Anton Svet v zahvalo za srečno vrnitev iz Amerike.
1926/27 Ljubljana – Francoska linija v Ameriko
Objavili smo že več slik s tega prizorišča, seveda pa so ljudje na njih vsakokrat drugi. Ta je iz družinskega arhiva Andreja Pelana iz Loža in je nastala mogoče še preden so leta 1924 ZDA omejile priseljevanje tujih delavcev. Očitno pa je bilo fotografiranje del paketa na poti v Ameriko.
Samo ena ženska je na tej sliki, pomislila sem, da morda prav teta Andreja in Franca Pelana, ki se je izselila okoli leta 1918 v Cleveland … vendar njena obleka govori nasprotno, nekako ni iz časa okoli leta 1918. Da je slika ostala pri Pelanovih, bi lahko pomenilo tudi, da je na njej tisti njihov sorodnik, ki je potoval v Južno Ameriko in potem tam izginil za vedno.
1967 Unec – Unimog
1986 Rakek – Po nesreči v Černobilu
26. aprila 1986 zgodaj zjutraj je v jedrski elektrarni Černobil, Ukrajina, eksplodiral reaktor številka 4. Katastrofo so Združeni narodi poimenovali največja okoljska katastrofa v zgodovini človeštva. Na sliki je elektrarna v času gradnje. Uradno se je imenovala po Vladimirju Leninu. Elektrarno in »atomsko mesto« Pripjat so pričeli graditi leta 1970.
Stare slike 