1959 Dolenja vas – Konji in ribičija na vasi
Na tej fotografiji se je pred domačo hišo fotografu Vinku Toniju nastavila družina Leskovec, po domače Farbarjevi, iz Dolenje vasi. Leta 59 se je bilo fotografirati nekaj posebnega, zato so se lepo in ponosno nastavili in čakali na znameniti ” škloc “. Na sliki so z leve:
- hči Ana
- mama Ančka
- oče Ludve
- sin Ludve
- s konjema, vpreženima v voz, in z gajžlo v roki pa je sin France
Vsi trije moški so pokriti, saj je tedaj prevladovalo prepričanje, da je moški brez pokrivala na glavi na pol nag. V to je bil še leta 1975 prepričan naš stari oče, ko sem med počitnicami razoglav hodil okoli njihove hiše.
1934 Martinjak – Nabor
Naborniki iz leta 1934 v Martinjaku. Vsi potrjeni, vsi resni, še godec, ki ni bil prepoznan.
- Sedijo: Jože Urbas – Jožefov, Janez Turk, Lojz Matičič – Mhonov.
- Stojijo: Tone Rožanc – Lenčkov, Anton Rožanc – Susmanov, brat Ane Rožanc, poročene Pakiž, stric Janeza Pakiža.
1975 Studeno – Mežnarija
Cerkev sv. Janeza Krstnika na Studenem spada med najstarejše bloške podružnice. Stoji na pobočju hriba Završje nad vasjo na okoli 800 m nad morjem. Prvič je v pisnih virih omenjena l. 1526 ob popisu cerkvenih dragocenosti. Omenjal jo je tudi polihistor J. V. Valvazor. Župnik Jakob Okorn je l. 1811 studensko cerkev skupaj s cerkvami na Hudem Vrhu, na Volčjem, v Velikih Blokah in pri Sv. Duhu uvrstil med najstarejše bloške podružnice, katerih starosti pa ni mogel natančno ugotoviti. Pod zvon sv. Janeza Krstnika na Studenem spadata tudi vasi Glina in Radlek. Za tako častitljivo cerkev se je spodobilo, da je v vasi imela svojo mežnarijo in mežnarja.
Skušala sem ugotoviti čas posnetka na tej sliki iz spominskega albuma babnopoljskih kolonistov na Štajerskem. Po oblekah in frizurah bi bilo lahko leto 1945 – pozneje nikakor ne, saj je v začetku leta 1946 slika že romala s kolonisti v svet. Na zidu šole na levi je naslikan obraz, ki bi lahko bil kdorkoli – italijanski kralj Emanuel III, Tito ali še kdo iz Stare Jugoslavije, kar sicer ni verjetno. Pomagal je urednik z večjo povečavo in ugotovitvijo, da je na sliki najverjetneje italijanski kralj, saj je na ometu pod obrazom viden tudi napis REX, kralj. To umešča nastanek slike nekam med leti 1941 in 1945 ali celo ožje, v čas italijanske okupacije med 1941 in 1943. Na njej je 41 otrok in zadaj med vrati domnevno dve učiteljici. Učitelj Konc je bil najbrž na tej strani fotografskega aparata. Ali pa je slika italijanska, podobno kot nekatere druge iz medvojnega časa? Otrok na sliki, ki bi danes imeli okoli 95 let, ne poznamo, so pa najbrž vsi Babnopoljci.
1853 Celovec – Goffine: Razlaganje cerkvenega leta
Ker zbiram stare knjige, sem bil lani povabljen k pospravljanju stare hiše v Trnju. Tu je bila precejšnja količina raznih knjig. Med njimi je na tleh zaprašena ležala tudi ta knjiga. Šele pred kratkim sem jo vzel v roke in presenečen ugotovil, da je to izredno stara knjiga. Začela se je raziskava.
Relígija – vérstvo je sistem prepričanj in dejanj, s katerimi človek izraža svoj odnos do svetega. Ne obstaja znanstvena definicija religije. Religijo lahko pojmujemo tudi kot skupek pravil obnašanja (moralne norme, vrednote), spoštovanje katerih izpričuje določeno vero (prepričanje posameznika ali neke skupnosti v obstoj nekega boga oziroma nekih nadnaravnih sil). Splošno velja, da obstaja dvanajst glavnih svetovnih religij. Najštevilčnejše je krščanstvo, ki ga delimo v grobem na katolištvo, protestantizem in pravoslavje.
V Sloveniji je bilo leta 2021 registriranih 60 verskih skupnosti. Katoliška verska pripadnost slovenskih državljanov po državnih popisih prebivalstva 1991 je bila 71,6 % in 2002 – 57.8 %.
Sam sem ateist, vendar sem imel to priložnost, da sem imel pri predmetu sociologija izrednega predavatelja, kateri nam je predstavil vsa večja verstva v svetu in pri nas tako v razlikah kot tudi vsebini posamezne vere.
Cerknica 1980/81 – 5.a razred
Nasmejani 5. a razred in razredničarka Cvetka Levec v šolskem letu 1980/81, na osnovni šoli Cerknica.
Dobro razpoloženi učenci in lepa gesta razredničarke na sredini, ki je prijela za roke oba učenca ob sebi. Vse skupaj kaže na povezanost in dobro razumevanje.
1918 Martinjak – Letalo
Ko sem obiskala Pakiževe v Martinjaku zaradi zgodbe o Najdenu, je gospa pokazala tudi tole sliko. Med prvo svetovno vojno je v Martinjaku pristalo letalo, ki ga je obrnilo na glavo. To se je zgodilo zaradi blatne podlage, ki je blokirala kolesa. Sliko je Pakiževim dal Stanko Mihev, ko je na njihovem pašniku z detektorjem iskal ostanke letala. V ozadju vidmo Slivnico. Pod njo je stara cesta Martinjak – Cerknica. Na desni strani sta dve zgradbi. Prva je cerkev sv. Vida, na skrajnem desnem robu pa ledenica. Vanjo so vozili ledene bloke s Cerkniškega jezera in jo uporabljali kot hladilnico.
Družina Edija Šelhausa, 1921 – 1922 (z leve): Edi, mama Julijana, oče Janko in brat Janko, foto Janko Šelhaus.
Če na kratko povzamemo: Edi Šelhaus, se je rodil leta 1919 v Podkraju pri Vipavi, starša sta bila fotografa. Otroštvo je preživel večinoma v Trstu. Nosilec fotografske obrti je bil Janko Šelhaus, ki je ženo Julijano kmalu uvedel v svet fotografije. Oče Janko se je oprijel fotografske obrti zaradi tega, ker so ga v času fašizacije italijanske družbe kot Slovenca, ki je bil železniški uradnik, odpustili.
1981 Cerknica – Sloni na cesti
Na sliki pred vami so trije azijski sloni, kar pa ni posledica globalnega segrevanja, pač pa obiska cirkusa v Cerknici. Kot vidite, so lepo zdresirani, saj je prvi takoj zavil na pločnik, druga dva pa mu ubogljivo sledita. Za to fotografijo se moramo zahvaliti Tonetu Urbasu, ki je ob pogledu nanje pograbil fotoaparat in jih ovekovečil za spomin na nenavaden dogodek. Kot bi danes fotografiral kokoši sredi ceste. Poleg slonov je ujel tudi njihovega dreserja, poziranje mu res ni šlo, ker fotografu kaže hrbet, kar je uspelo še moškemu med prvim in drugim slonom. Nad njim se sredi ovinka vidi moder kombi iz tovarne Zastava, tip 430 K in je služil kot dostavno vozilo, še nad njim pa je podolgovata stavba kegljišča. Omeniti velja še zgodovinsko tablo za Cerkniško jezero in nezgrešljivo reklamo za cirkus Gartner na levi in Slivnico v ozadju, ki jo pokriva še nekaj snega. Omenil bi še Zastavo 1300, ki prihaja za sloni in predstavlja nekaj vsakdanjega za današnji čas – obtičal je v prometnem zamašku.
Čisto drugi dogodek tega prizorišča je bil posnet s konca mostu, a na njem lahko vidite, kako se je ta del Cerknice spremenil v dvajsetih letih.
1933 Martinjak – Nabor
Naborniki leta 1933 so se za spomin postavili pred skedenj, šupo ali barako, da jim bo ostal večen spomin na štelngo.
- Sedijo: France Rožanc – Lenčkov, Rudolf Premrov – Špajn, Franc Rožanc – Razrehov, godec neznan, Janez Rovan – Kaparjev, ki je postal župnik, Franc Rovan – Kaparjev, Janez Mišič – Miščev.
- Stojijo: Jože Rožanc – Razrehov, Jože Gornik – Kundoretov, Alojz Obreza – Baštetov, Tone Rožanc – Lenčkov.
Stare slike 