1924 Sv. Vid – Imenovanje župnika Puclja
Dokument na sliki je izdal tedanji ljubljanski knezoškof Anton Bonaventura Jeglič – Antonius Bonaventura, Dei et Apostolicae Sedis gratia Princeps-Episcopus Labacensis. Z navedeno listino je bil za župnika pri Sv. Vidu nad Cerknico imenovan Janez Pucelj, ker je prejšnji župnik Frančišek Pavlin odstopil.
Grahovo 1963/64 – 3. razred
Slika 3. razreda osnovne šole Grahovo v šolskem letu 1963/64 v razredu. Z njimi je mlada učiteljica Stanka Knez.
1965 Lož ali okolica – Nekdanja godbenika na pikniku
Ugibala sem, kdaj je nastala ta slika, ko so se Ložanje ali delavci Kovinoplastike z družinami sproščeno veselili nekje zunaj, vsaj sodeč po prisotnosti otrok in ležečih postav v travi, zložljivih platnenih stolov in sočne trave pod njimi, pa mi je lastnica slike povedala, da je šlo najverjetneje za piknik Godbe na pihala, katere nekdanja člana sta oba moža na sliki. Najpomembnejše pa je, da mi je pojasnila zmoto o njunih imenih. Levi je res Andrej Pelan, desni pa ni Tone Hace, kot je meni prišlo na misel, ampak dedek obeh otrok na sliki, Bunkarjev ata iz Loža. Je pa mož v klobuku in z očali Hacetu v starih letih res nekoliko podoben. Kje so se zabavali – na bližnjih Vodicah, priljubljeni sprehajalni in pikniški točki blizu Loža ali kar na vrtu gostilne Pri Mlakarčku, pa še vedno ne vem.
Karel Rustja nas je zapustil
Predavanje “Železnica v naših krajih”, junij 2017 v Cerkniški knjižnici. Foto: KJUC
Umrl je Karel Rustja, sodelavec skupine Stareslike.
Kot raziskovalec železniške preteklosti je na portalu Stareslike objavil več prispevkov. Ti so bogati z gradivom in podatki ter osvetljujejo povezanost naših krajev z železnico.
Tudi številni prispevki naših drugih avtorjev temeljijo na virih, ki jih je nesebično prispeval. Z objavami pa njegovo delo ni zaključeno. V našem arhivu hranimo še veliko neobjavljenega gradiva, ki nam ga je Karel posredoval za nadaljnjo uporabo.
Hvaležni smo mu za vse, kar je prispeval k ohranjanju železniške dediščine naših krajev.
več …
1931 Lož – Članska sprejemnica
Na sliki je »Članska sprejemnica« s katero so sprejeli Andreja Pelana v odbor Prostovoljnega gasilnega društva mesta Lož.
Slika z otroki, od katerih je spet eden na stolu, je nastala pred steno hiše, kjer je fotograf Truden živel pred letom 1954. Fotografirani so starejši brat z dvema sestricama, tako domnevam. Toplo, lepo in skrbno so oblečeni. Temna pentlja, ki se zdi črtasta ali karirasta in iz bolj kompaktnega blaga kot so bile običajno – redkost za tisti čas – krasi frizuro večje deklice, malčica pa ima ogrnjeno zanimivo pleteno pelerinico, medtem ko deček nosi pravo moško obleko in tudi zelo moško gleda, medtem ko podpira deklico na stolu … Resni so, a tako zelo lepi.
1925 Cerknica – Poroka
Poročna slika je iz albuma Jerneja Malovrha. Ne vemo, kdo je na sliki, sta pa zelo lepa. Upam, da sta imela dolgo in lepo skupno življenje. Takrat so se poročali za vse življenje in niso ob vsaki oviri tekli k advokatu. Saj je že Presečnikova Meta rekla: »Mož in žena za vse življenje.« Zanjo se ni dobro končalo. Robert Frost, ameriški pesnik, je dejal: »Zakon je kot hiša. Ko pregori žarnica, ne kupiš nove hiše, ampak zamenjaš žarnico.« Ne morem pa mimo izjave gospoda Serpentinška, ki je dejal, da je ženska kot avto. Samo iz cerkve pripelješ pa je že manj vredna.
Tipično prizorišče za Trudnove slike po letu 1954: zatišna, popoldne idealno osvetljena kotanja ob cesti z grmovjem, ki daje zeleno ozadje in skriva kamenje v strmini. Utrujena mama je pripeljala svoje otroke k fotografu, da bi na sliki ostal spomin na njihovo otroštvo za poznejše, kdo ve kakšne čase. Tudi ona se je skupaj s fotografom najbrž namučila, da je skupina postavljena kot je prav. Treba je bilo diplomatskih potez in morda tudi kakšna trda beseda vmes. Deklica zato po odraslo drži materin tuošǝl, najmlajši deček je namrščen, ker mu je že vsega dovolj, starejša fantka moško prenašata nadlego, mati v nedeljski obleki s plastronom in oblečenimi gumbki pa upa, da bo kmalu minilo in bo slika lepa.
Omembe vreden je še zanimivi kroj suknjiča na desni s štirimi skrbno izdelanimi našitimi žepi in imenitnim pisalom v enem od njih, pa bele žabe in položeni svetli ovratniki, ki poudarjajo praznično priložnost. Mala dva imata enake dobre čevlje, dečkovi so mogoče čisto novi. Jih je naredil čevljar Novakov Stanko v Pudobu, kakšen drug šuštar ali so že industrijski ? Hlače obeh večjih dečkov imajo praktične in moderne zavihke, mamina verižica s križcem pa se je ujela v izrez zanimivo krojene obleke. Pentlja na dekličini glavi je priložnosti pika na i, njen plašček pa zagotovilo, da je ne bo zmrazilo, ko bo potegnila sveža pomladna sapa od vzhoda …
1932 Selšček – Rožni vrt
Podobno fotografijo tega rožnega vrta v Selščku smo že objavili. Slikana je bila iz drugega kota in ljudje stojijo drugače. Sta pa še dve z manjšim odstopanjem od prvotne. Očitno je bil Petru Nagliču ta vrt tako všeč, da je napravil več fotografij.
Unec 1973/74 – 4. razred
- Čepijo: Anica Puntar (Ivanje selo), Helena Jernejčič (Unec), Anica Ziherl (Unec), Rasta Jernejčič (Unec), Marjan Jernejčič (Unec) in Lidija Bajt (Unec).
- Stojijo: Mojca Matičič (Unec), Vida Stržaj (Slivice), Ana Jernejčič (Unec), za njo je razrednik Roman Gorjan, sledi Maja Gnezda (Unec), Mitja Osterman (Unec), Toni Jernejčič (Unec), Dino Stražišar (Unec), Mitja Turk (Unec), Ciril Ziherl (Unec), Silvo Gorjanc (Unec) in Majda Čekada (Ivanje selo).
RSS - Posts