1932 Planina – Na mejnem prehodu
V očetovem albumu je fotografija mladeniča, posneta na takratnem mednarodnem mejnem prehodu v Planini. Pod njo je zapisano: Janez Lampič – julij 1932. Fant s kolesom se nahaja pred uradnim objektom. Njegova noga je naslonjena na tla, iz česar lahko sklepamo, da pozira avtorju posnetka. Prav ničesar ne vem o tem mladeniču, prav tako ne vem, kdo je posnel to fotografijo. Glede na njegovo ime in priimek ter športno kolo pomislim na znanega slovenskega kolesarja, pomembnega športnika v času prejšnje države, ki se je udeležil tudi Poletnih olimpijskih iger leta 1984 v Los Angelesu. Mladenič na sliki bi bil lahko njegov sorodnik ali celo ded. Kdo ve? Morda pa nimata nič skupnega.
Čez ta mejni prehod je potovalo veliko ljudi s kolesi, avtobusi, avtomobili in z drugimi prevoznimi sredstvi. Promet je z leti naraščal vse do začetka druge svetovne vojne. Komisariat Rakek je leta 1939 poročal o kar 91.766 vstopih in 98.592 izstopih.
več …
1932 Velike Bloke – Gasilski koledar
Zaprašen koledarček se je našel ob pospravljanju gospodarskega poslopja na Velikih Blokah. Takoj mi je padla v oči zanimiva vsebina. Opisal bom le nekaj vsebinskih sklopov.
Gasilski koledar 1932 je bila strokovna in informativna publikacija (koledar z gasilsko vsebino in članki), ki je izhajala v obdobju med obema svetovnima vojnama za slovenska prostovoljna gasilska društva. Vključeval je praktične napotke za gasilce, poročila gasilskih zvez, koledar za leto 1932 ter strokovne prispevke (npr. s področja prve pomoči in gasilske organizacije, k čemur so prispevali takratni strokovnjaki, kot je bil dr. Mavricij Rus).
Jugoslovanska gasilska zveza (s sedežem v Ljubljani) je bila ustanovljena 1. julija 1919 kot krovna organizacija za povezovanje gasilskih društev in zveze, ki je delovala vse do 2. svetovne vojne, ko je bila razpuščena. Decembra 1933 je bila uprava preimenovana v »Gasilsko zajednico Dravske banovine«
Po vojni pa je bila 2. oktobra 1949 ustanovljena Gasilska zveza LR Slovenije.
1954 Podcerkev – Vaška mladina / Otroške igre XIII.
Po spominu in s pomočjo sovaščana je tu nekaj imen mladine iz Podcerkve, ki je ostala na eni od dveh istega dne posnetih slik Franceta Trudna iz okoli leta 1954:
- V prvi vrsti od leve sta Urbanova Joži in Andretov Janez, v sredini odrasli Knausov Viktor, poleg njega Knausov /Jožetov Jože, pred Jožetom njegov dvojček Janez, ki drži sestro Ido, poleg njiju stoji po vsej verjetnosti brat Ludvik, razen če je to mogoče sosed Točkov Branko …
- V drugi vrsti od leve so Hlepinov Dušan, fotografov nečak, Andretova Milka, Janezova sestra in Pavličeva Tinca, nato Knausova Albina, Viktorjeva sestra. V zadnji vrsti od leve v pisani jopici je Urbanova Meri, Jožina sestra in poleg nje Knausova/Lojzetova Milena, nato Samprtova Zora in Milenina sestra Joži.
1889 Lož – Obrtniško spričevalo
Dokument na sliki je obrtniško spričevalo, ki ga je 5. avgusta 1889 izdal usnjarski mojster Josip Pelan za svojega pomočnika Matevža Pelana v Ložu.
Grahovo 1966/67 – 6. razred
V šolskem letu 1966/67 se je pred osnovno šolo Grahovo slikal 6. razred in razredničarka Francka Razdrih.
Fotografijo štirih enako velikih in podobno oblečenih dečkov je v hladnem letnem času po letu 1954 – sklepam po ozadju – napravil Franc Truden v Podcerkvi. Kdo so, nimam pojma, še manj, kdo jih je tako po moško napravil: po takratni odrasli modi so počesani nazaj, oblečeni v skoraj enako krojene suknjiče in svetle srajce, dva imata kravate ali telovnike, vsi pa zlikane hlače in zimske nogavice v visokih čevljih, prvi z leve v prav posebnih. Je suknjiče izdelala ista roka – enako so krojeni in izdelani, čeprav eden že malo premajhen? So dečki v sorodu? Kako so se morali imenitno počutiti, čisto odraslo in na moč ponosno! Res bi rada vedela kaj več o njih.
1917 Cerknica – Feliks Peterlin
Imeti možnost, da dostopaš do sedemdeset in več let stare skenirane fotografske dediščine domačega kraja, je res debel krompir. V Trudnovi zapuščini tako z veseljem prepoznavam znane obraze, ki pa jim večinoma ne poznam več imen ali jih niti nisem vedela. Tako je tudi s to sliko. Spomin mi namiguje, da sta to moji prijateljici iz otroških let, čeprav je od tedaj že tako dolgo, da se prav lahko tudi moti. Morda sta res Marija in Geli, Vrtnarjevi. Želim si, da bi bili … Večja deklica ima celo uhančke kot se jih spominjam pri “moji” Mariji.
Marija je bila izredno bistra in pridna učenka, nekako modrejša od svojih let. Če je na sliki manjša deklica Geli, je morda dobila ime po svoji babici Angeli Grl, prvi slovenski čebelarki mojstrici. Bila je od starejše sestre bolj živahna, malce nagajiva in menda se je rada hodila potepat gor po Ulaki … Tu je – če je to ona – oblečena bolj na lahko za razliko od večje deklice, obute pa ima sandalce, kakršne sem nekaj let pozneje imela tudi sama. Bili so iz gume in nekakšne plastične mase, ki se je kmalu strgala, in potem je bilo jermenčke zelo težko ali nemogoče trajno popraviti … Jo je morda zeblo, da je dala roko v žep ali je to le znak njene samozavesti? Med slikanjem, kot kaže, ni mirovala, saj stoji na eni nogi. Prisrčna.
Na obzorju stoji lipa, ki bi bila lahko tista pri Vidmarjevi hiši v Podcerkvi, saj se zdi, da je slika nastala nad cesto nasproti Trudnove, to je Hlepinove nove hiše. Če imam prav, bi bila nekje na levi v hribu med drevjem skrita vrtnarija, kar pritrjuje ugibanju, da sta na sliki vrtnarjevi vnukinji, zaman pa študiram, kaj držita v rokah.
Bi bila lahko veja španskega bezga?
1973 Rakek – Rezalec navojev
1915 Dunaj – Vojno posojilo
Dokument na sliki je uradno vabilo k vpisu tretjega avstrijskega vojnega posojila iz obdobja prve svetovne vojne. Izdal ga je C. kr. poštno-hranilnični urad 5. oktobra 1915.
RSS - Posts