Planina, 1958. Na dveh zapravljivčkih se vozijo ženin in nevesta ter priče ob poroki Lovrina iz Ivanjega sela. To je bil čas, ko so posamezne družine še ohranjale staro vaško tradicijo, ženin in nevesta sta se morala na poroko odpeljati v zapravljivčku. Avtomobili, s katerimi so se pozneje vozili mladoporočenci, so bili takrat še redki kot bele vrane.
1957/58 Stari trg – Življenje v internatu
Ta lepi šopek mladih deklet je nastal spomladi leta 1958. Takrat je nekaj gojencev iz internata končalo fotografski tečaj, ki ga je vodil Jože Berglez in znanje je bilo treba uporabiti v praksi. Dekleta in fantje iz internata pa so se radi postavili pred objektiv. Tako je neko nedeljo izmed mnogih nastala tudi ta slika. Fant, ki jih je motiviral, je vedel, kaj dela. Najbrž jim je tudi kaj smešnega povedal, ker so dobro razpoložene. Na fotografiranje so se pripravile. Oblekle so boljša oblačila in se lepo sfrizirale. Tudi modni dodatki ne manjkajo. Albina si je nadela črn lakast pas, Marija pa ogrlico, zdi se mi, da jo imata tudi Minka in Tilka.
1936 Rakek – Balinišče pri Hermini
Gospod Andrej Mekina mi je povedal, da je bilo balinišče pri Hermini prej kot pri Faturju in je obstajalo vsaj do leta 1975. Bi se ga morala spomniti, pa se ga ne.
1934 Stari trg – Pakižkove neveste
Že enkrat objavljena fotografija je ponovno tu iz čisto posebnega razloga: poleg smučarskega dogodka na pobočju Ulake z veliko gledalci ob državni cesti, je na sliki skrajno desno tudi Pakižkov skedenj in vidi se celo delček hiše. Tam mimo sem po letu 1958 hodila v šolo in spominjam se treh lip na robu dvorišča in starejšega para, ki je včasih posedel blizu vhodnih vrat.
Toda njihove zgodbe nisem poznala, šele nedavno mi jo je zaupala Andreja Tomec, hči Lojzeta Tomca, ki je poleg mnogih drugih dragocenih prizorov iz preteklosti Loške doline ohranil na sliki tudi ta drobec Pakižkove domačije.
Cerknica 1982/83 – Fantje 8. a razreda
Fantovski del 8.a razreda se je ob zaključku osemletnega šolanja postavil za slikanje na vrtu OŠ Notranjskega odreda Cerknica. Konec enega dela življenja, začetek stopanja na nove poti. Ampak sledi prehojenih skupnih stezi pa ostanejo. Za vedno.
več..
1936 Rakek – Blagoslov temeljnega kamna
Blagoslov temeljnega kamna za novo cerkev na Rakeku je bil 14. junija 1936. Tega dne je bila birma v Cerknici. Birmoval je škof Rožman. Za tem se je v spremstvu duhovnikov pripeljal na Rakek. Sprejeli so ga pred pokopališčem in pospremili v cerkev, kjer je potekalo kratko čaščenje najsvetejšega. Po končanem obredu je vzidal ustanovno listino ter nagovoril zbrane.
Tine Bombač, ki mi je dal tole fotografijo, je dejal, da so na sliki udeleženci oficirske šole 7. lovskega bataljona 3. kompanije, slikani v Tolminu 19. sušca 1910. Napis ŽIVELA POLOVICA pomeni, da so vojaki, udeleženci oficirske šole opravili polovico roka, tu verjetno polovico usposabljanja v oficirski šoli.
7. lovski bataljon se sestavljali večinoma Slovenci, nastanjen pa je bil v Kanalu ob Soči. Janez Švanjcer iz Vojnega muzeja Logatec ugotavlja, da so vsi ti šli na bojišča prve svetovne vojne in da je ostalo le malo živih.
1928 Praga – Pivnica
Po ogledu praških znamenitosti so rakovški sokoli obiskali še eno od pivnic. Bohvar it v Prago pa ne poskusiti piva. Sem jih slišala, da kaj sem se zdaj na te sokole spravila, da jih je že malo preveč. Ja, lej, drugo ni.
1912 Sveti Vid – Rojstni in krstni list
Rojstni in krstni list skupaj. Zakaj bi imeli dva dokumenta, če je lahko vse na enem. Pa naj še kdo reče, da včasih niso pametno razmišljali. In ta listina je danes stara že 107 let.
1963 Skopje – Na gradbiščih po potresu
Svojo pripoved nadaljujem v Makedoniji.
Viktor Žnidaršič sedi na kamnitem zidu na bregu Vardarja. Za njim je Kameni most čez reko, ki je tu ni dosti videti. V ozadju je v potresu porušen Dom JNA.
Leta 1961 je Beograjsko podjetje »RAD« izvajalo pripravljalna dela za veliko železarno nekaj kilometrov pred Skopjem. Takrat so pripeljali naše stroje, ki so bili primerni za zemeljska dela, izkopi – nasipi in podobno. Na tem gradbišču je začel delati tudi Ivan Uršič, ki je s seboj pripeljal tudi šotor. Imel je majhen avto »topolino«. V avto je naložil šotor, ženo in 4- letno hčerko. V bližini tega šotora je imel barako tudi Džuro, ki je imel vedno s sabo tudi ženo, hčerko in taščo. Vsak se je znašel, kot je vedel in znal. Sicer so delavci večinoma spali v barakah na gradbiščih.
