1942 Rakek – Papirnate jaslice
Na sliki so papirnate jaslice, ki so bile priložene Slovenčevemu koledarju za leto 1942. Na spodnjem robu pole so navodila za uporabo:
Jaslice s sv. Tremi kralji, pastirci, ovčkami itd. izrežite. Posamezne figure nalepite na primerno pripravljeno leseno paličico (paličico na eni strani lepo obrežite, da bo ploskev gladka in da se bo na čim večji površini prilepila na figuro). Pazite, da bodo lesene paličice dovolj dolge. Pri visokih postavah naj gredo do vrha, da se figura, ki je iz kartona, ne bo skrivila. Pri jaslicah samih, kakor tudi pri večjih figurah, naredite 2 ali celo 3 paličice, da se velika ploskev ne bo skrivila; vse to potem posadite v mah! Klej naj bo po možnosti mizarski.
V sivi davnini, Bloke – Puažrǝh
Tak je bil Puažrǝh na Blokah 17. 4. 2005, zdaj pa ni veliko drugačen. Nastal je v sivi davnini, kdaj so napravili ograjo, škarpo in lovilne grablje, ki preprečujejo, da bi se zamašil, pa ni znano. Nahaja se blizu Velikih Blok.
1915 Svete Višarje – Romarska cerkev
Ko je Italija maja 1915 stopila v vojno, so začele prav kmalu padati granate tudi na Kanalsko dolino, ki je bila tedaj sestavni del Koroške in s tem Avstro-Ogrske. Na Višarjah so Avstrijci postavili opazovalnico z artilerijo. Pater Pij Žankar je tja poslal cerkvenega ključarja Janeza Kravino, da bi rešil Marijino podobo in jo prinesel v Žabnice. Na škofiji v Celovcu so odločili, naj Marijino podobo prinesejo v frančiškanski samostan v Beljaku. Ker pa je bil le-ta preblizu fronte, se je pater Pij odločil in višarski kip odnesel v Maribor.
Slovarček narečnih besed od A do Ž
Od aprila do julija letos smo v naših prispevkih postopoma objavljali Slovarček narečnih besed, ki ga je dolga leta zbirala Milena Ožbolt. Ta zbirka je tako posebna, da smo ji dodali tudi zvočni zapis, tako da besede ne le beremo, temveč tudi poslušamo. Vseh prispevkov z dodanim slovarčkom je 19, vseh zvočnih posnetkov je 52, v skupnem trajanju 35 minut.
1960 Otok – Drevak / Slovarček narečnih besed na Ž
Še en drevak, a ne vem točno, kje je posnet. To je mogočna starosvetna slika, ki jo je napravil Jože Žnidaršič starejši. Vsa idilična in meditativna pripoveduje tisočletno zgodbo o prizadevanju, iznajdljivosti in marljivosti Jezercev, predvsem pa o sožitju in spoštovanju narave … Prav rada bi jo imela ves čas nekje blizu, da bi me spominjala na jezerske prednike in njihovo izročilo.
“Objavili smo že fotografijo, ki je nastala hkrati“, je ugotovil urednik.
Rakek 1976/77 – 7. b razred
To razglednico je okoli leta 1965 izdala Turistična zveza Cerknica. Na vodi pred Otokom je znameniti jezerski drevak s tremi potniki, na levi strani slike je Martinčičeva hiša, kjer je bila gospodinja doma iz Nadleska, in precej nov skedenj. Otok gledamo z zahodne strani, na sliki pa ni videti, ali je že narejen nasip, po katerem Otočani lahko, tudi kadar je jezero polno, po suhem pridejo iz vasi – ali pa je glede na slutnjo kolovoza na desni tudi nasip preplavljen? Poprej, pri starem, je bil na razpolago vedno le čoln, v kakršnem se vozijo ti trije mladeniči in imela ga je (skoraj?) vsaka hiša. Na sliki je torej poleg Blejskega edini slovenski otok, okoli katerega se je spletlo kar nekaj zgodb, s svojimi posebnostmi je bil tudi predmet preučevanja narodopiscev in drugih učenjakov, res pa je, da pol leta v resnici sploh ni otok, ampak samo vzpetina na suhem jezerskem dnu …
Razglednica je iz okoli leta 1965, na njej je Stari trg pri Ložu, založilo pa jo je Podjetje za PTT promet Ljubljana. Fotograf ni znan.
Razglednica Cerknice deluje nekam starinsko, čeprav je na njej že Brest z novimi halami, zgrajeni so tudi stanovanjski bloki na C. 4. maja. Pogled se odpira proti Rakeku, v ozadju je Trnovski gozd. S pobočja Slivnice oziroma Gradišča je slikal fotograf Kambič po letu 1960, a pred letom 1970.











