1970 Pula – Mornar na PBR-512
Patrolna ladja PBR – 512 je bila zgrajena v Kraljevici 1954. Dolga je bila 41 m, široka pa 6,3m. Leta 1972 ni bila več v sestavu in je služila le še za tarčo. 1983 pa so jo potopili.
M. Dariš je okoli leta 1965 napravil več posnetkov Velikega naravnega mostu in drugih prizorov v Rakovem Škocjanu – ta je eden izmed njih. Veliki naravni most je slikan malo bolj od daleč, da se dobro vidi apnenčasta masa, skozi katero so naravne sile vodi omogočile pot spodaj, štiri- in dvo- nožcem pa na vrhu … V kako lepi deželi živimo, pa jo včasih pozabimo spoštovati in ceniti, ker je trava na sosedovem travniku zmeraj videti bolj zelena kot na domačem.
Unec 1972/73 – Obisk pisatelja Ivana Matičiča
Učenci od prvega do četrtega razreda podružnične šole Unec so se slikali v družbi pisatelja Ivana Matičiča, doma iz Ivanjega sela. Za kakšen dogodek je šlo, lahko le ugibamo. Mogoče podelitev bralne značke, mogoče dan mladosti. Nekateri učenci kot pionirji s titovko na glavi in rutico okrog vratu. Nekateri v rokah držijo knjige. Vsekakor dogodek, ki ga je bilo treba slikati. Na prvi sliki so okrog pisatelja učenci od prvega do četrtega razreda.
1920 Ljubljana – Razpršeno cesarstvo
Slika prikazuje znamenito politično ilustracijo z naslovom Razpršeno cesarstvo, ki jo leta 1920 ustvaril Ivo Tijardović. Ilustracija na ironičen način prikazuje propad Avstro-Ogrske monarhije in izgubo avtoritete njenih nekdanjih elit.
1913 Trst – Slika s Komunale
Sodelavec Leon je v Zbirnem centru cerkniške komunale našel takšno uokvirjeno sliko, v kateri sta bili zataknjeni še dve fotografiji. Ni šlo za predmet, ki bi bil odvržen med odpadke – nekdo ga je očitno postavil na vrh kontejnerja, tako da je izstopal. Kot da bi se tisti, ki ga je tja odložil, ne bi mogel čisto odločiti, da ga zavrže.
Okvir (36 × 28 cm) je bil dobro ohranjen. Videti je bilo, da je slika še pred kratkim visela na steni. Če bi bila dlje časa pospravljena v kakšnem kotu, bi se prah že usedel v izrezljane vdolbine okvirja in tam otrdel v plast, ki je skoraj ni mogoče odstraniti. Tudi steklo je bilo presenetljivo čisto – brez značilnih madežev, ki jih običajno pričakujemo pri predmetih neznane usode.
Na zadnji strani okvirja je bil preprost kovinski obroček za obešanje, takšen, ki ga danes skoraj ne vidimo več. Hrbtna stran je bila zaprta s kartonom, pritrjenim z žebljički in zalepljenim z rjavim papirnatim lepilnim trakom, ki ga je bilo treba pred uporabo navlažiti, da je postal lepljiv.
Razglednico najbolj mogočnega spomenika NOB daleč naokoli, ki priča o težkih dneh v zgodovini Loške doline, je na Ulaki nad Starim trgom, okoli leta 1965 posnel M. Dariš. Spomenik NOB na Ulaki je tu dominantni motiv, ki govori o najhujšem času v preteklosti kraja in ima jasno sporočilo in ni niti malo kontroverzen kot tisti novi v prestolnici …
1975 Ljubljana – Zgodbe z Zahoda
Spet je napočil čas dopustov, počitnic in kislih kumaric, ko sežemo po čem bolj lahkotnem, nekoč so se prilegle lažje prebavljive teme, kriminalke, romance, doktor romani ali strip. Tem zvrstem se je reklo “plaža”, menda zato, ker so prišle v poštev, medtem ko se je lovila barva nekje ob Jadranu.
Strip je bil brez dvoma zelo priljubljena tovrstna literatura, bil je poceni, dosegljiv v vsaki trafiki, primeren za izmenjavo s prijatelji in z njim ni bilo treba ravnati skrbno kot s kakšno drugo knjižno izdajo. Posebno priljubljen je bil v vojski, med mojim služenjem vojaščine. V hišici, kjer je prebivala vsakokratna posadka kasarniške straže – vojaki so se menjavali, dve uri na stražarskem mestu, štiri ure prosto – je bil zajeten kupček Zagorjev, Komandanta Marka, Mirka in Slavka …, ki so potovali od bralca do bralca in pogosto prišli v iste roke tudi drugič ali tretjič. Nič zato, da je le minil čas.
1979 Pula – Razmišljanje vojaka
To je ena redkih fotografij, ki jo imam s služenja vojaškega roka. Eno smo že objavili, ta pa je nastala v rekrutskem centru v Puli, oktobra 1969. Po zavesah zadaj, bile so v pisarni komandirja voda, sem po toliko letih ugotovil še prostor nastanka te fotografije.
To je eden najbolj markantnih prizorov naših krajev, ki ga je okoli leta 1965 posnel I. Benčič: veliki naravni most v Rakovem Škocjanu, ki je ime dobil po svetem Kancijanu, svetniku povezanem z vodami. Nekje gor nad to skalno mojstrovino je nekdaj sv. Kancijan imel tudi svojo cerkev. Pravzaprav ni bil sam: Kancij, Kancijan in Kancijanila so krščanski svetniki in mučenci, ki so bili usmrčeni skupaj s svojim učiteljem Protom v času Dioklecijanovega preganjanja kristjanov. Po navadi se jih navaja s skupnim imenom sveti Kancijan in tovariši ali tudi oglejski mučenci. Umrli so 31. maja 304(?) v Škocjanu ob Soči /San Canzian d’Isonzo, današnja Italija.
Gotovo pa so staroselci/staroverci že stoletja pred krščanstvom občudovali, slavili in častili to naravno čudo, hkrati pa srkali blagodejne energije kamna, zemlje in vode okoli njega in v njem …
Begunje 1978/79 – 3. razred
V šolskem letu 1978/79 so se učenci 3. razreda z razredničarko Rozalijo Škrlj in mlado učiteljico Marto Pirman, šli slikat v naravo. Zato za njimi lahko vidimo šolsko poslopje in župnijsko cerkev sv. Jerneja.
Stare slike 