Grahovo 1966/67 – 6. razred
V šolskem letu 1966/67 se je pred osnovno šolo Grahovo slikal 6. razred in razredničarka Francka Razdrih.
Fotografijo štirih enako velikih in podobno oblečenih dečkov je v hladnem letnem času po letu 1954 – sklepam po ozadju – napravil Franc Truden v Podcerkvi. Kdo so, nimam pojma, še manj, kdo jih je tako po moško napravil: po takratni odrasli modi so počesani nazaj, oblečeni v skoraj enako krojene suknjiče in svetle srajce, dva imata kravate ali telovnike, vsi pa zlikane hlače in zimske nogavice v visokih čevljih, prvi z leve v prav posebnih. Je suknjiče izdelala ista roka – enako so krojeni in izdelani, čeprav eden že malo premajhen? So dečki v sorodu? Kako so se morali imenitno počutiti, čisto odraslo in na moč ponosno! Res bi rada vedela kaj več o njih.
1917 Cerknica – Feliks Peterlin
Imeti možnost, da dostopaš do sedemdeset in več let stare skenirane fotografske dediščine domačega kraja, je res debel krompir. V Trudnovi zapuščini tako z veseljem prepoznavam znane obraze, ki pa jim večinoma ne poznam več imen ali jih niti nisem vedela. Tako je tudi s to sliko. Spomin mi namiguje, da sta to moji prijateljici iz otroških let, čeprav je od tedaj že tako dolgo, da se prav lahko tudi moti. Morda sta res Marija in Geli, Vrtnarjevi. Želim si, da bi bili … Večja deklica ima celo uhančke kot se jih spominjam pri “moji” Mariji.
Marija je bila izredno bistra in pridna učenka, nekako modrejša od svojih let. Če je na sliki manjša deklica Geli, je morda dobila ime po svoji babici Angeli Grl, prvi slovenski čebelarki mojstrici. Bila je od starejše sestre bolj živahna, malce nagajiva in menda se je rada hodila potepat gor po Ulaki … Tu je – če je to ona – oblečena bolj na lahko za razliko od večje deklice, obute pa ima sandalce, kakršne sem nekaj let pozneje imela tudi sama. Bili so iz gume in nekakšne plastične mase, ki se je kmalu strgala, in potem je bilo jermenčke zelo težko ali nemogoče trajno popraviti … Jo je morda zeblo, da je dala roko v žep ali je to le znak njene samozavesti? Med slikanjem, kot kaže, ni mirovala, saj stoji na eni nogi. Prisrčna.
Na obzorju stoji lipa, ki bi bila lahko tista pri Vidmarjevi hiši v Podcerkvi, saj se zdi, da je slika nastala nad cesto nasproti Trudnove, to je Hlepinove nove hiše. Če imam prav, bi bila nekje na levi v hribu med drevjem skrita vrtnarija, kar pritrjuje ugibanju, da sta na sliki vrtnarjevi vnukinji, zaman pa študiram, kaj držita v rokah.
Bi bila lahko veja španskega bezga?
1915 Dunaj – Vojno posojilo
Dokument na sliki je uradno vabilo k vpisu tretjega avstrijskega vojnega posojila iz obdobja prve svetovne vojne. Izdal ga je C. kr. poštno-hranilnični urad 5. oktobra 1915.
1941 Stari trg – Avtomobil Karla Kovača
Pred avtomobilom veleposestnika in magnata Karla Kovača iz Starega trga je slikan Franc Bavec iz Podcerkve v uniformi vojske Kraljevine Jugoslavije leta 1941, najverjetneje meseca marca, sicer pa vsaj med avgustom 1940 in aprilom 1941, ko je bil na orožnih vajah na Blokah. Sliko smo enkrat že objavili, zdaj pa je z nekaj novimi ugotovitvami spet prišla naokoli.
Grahovo 1964/65 – 5. razred (2.)
1917 Avstro-Ogrska – V zaledju Soške fronte
Na sliki so slovenski vojaki v AO vojski, fotografirani med gradbenimi deli na terenu. V zgornjem desnem kotu se sicer ne da vsega prebrati, razberem pa, da so bili pripadniki 107. pehotnega polka. Spodaj desno so potomci zapisali, da je na sliki njihov dedek Franc Logar v I. svetovni vojni, 17. oktober 1917. Fotografije je lahko nastala v zaledju Soške fronte ali na katerem drugem gradbišču tistega časa, kjer so vojaki s pomočjo domačinov opravljali težka fizična dela kot npr. kopanje jarkov, utrjevanje položajev ali gradnjo poti.
1954 Podcerkev – Dva dečka / Otroške igre X.
Trudnova slika dveh dečkov je nastala pred grmovjem z lesko, domnevno po letu 1954 v dolinki pred fotografovo novo hišo, a bi lahko tudi kje drugje in ob drugem času. Dečka imata na enako krojenih oblekah bela šopka in tudi podobni svetli srajčki s položenim ovratnikom. Je bilo morda prvo sveto obhajilo, da imata šopke? Tudi zgodnjepoletni čas, na katerega sklepam po leskovih listih, bi lahko pritrjeval temu negotovemu ugibanju. Da bi se poudarilo, kako velika sta že, sta otroka po fantovsko z mokrim glavnikom sveže počesana nazaj. Sta brata, bratranca? Držati se takole za roke pa gotovo ni bila njuna domislica, a sta posrečena. Zazdita se malo, ker sta velika in je priložnost pomembna. Kratko malo čudovita sta.











RSS - Posts