1867 Cerknica — Možakarji pod lipo
Fotografija iz zbirke Jerneja Malovrha iz Cerknice je nastala, če je verjeti zapisani letnici na zadnji strani, leta 1867. To je verjetno ena starejših fotografij objavljenih v StarihSlikah.
Možakarji so se pod lipo postavili tako, da so gledali proti stavbi, v kateri je danes knjižnica. Zadaj za njimi pa je Urbancov tabor, saj se vidi na desni strani fotografije kamnit obok vrat, ki je do danes ostal nespremenjen.
Lipo so vsadili leta 1644, razpokano pa so podrli v začetku leta 1923. Bila je stara 279 let in si je zaslužila naziv “stara lipa”. Nova lipa, ki zdaj raste na njenem mestu, pa bo čez dve leti stara 100 let.
O obeh lipah smo že pisali v StarihSlikah.
Iga vas 1967/68 – 3. razred
8. junij – še dobrih štirinajst dni in pouka bo konec. V tem času, če ni močne motivacije, učenci poslušajo samo z enim ušesom. Njihove misli tavajo povsod, samo tam ne, kjer bi morale. Večina ocen je zaključenih, le nekateri zamudniki še popravljajo ocene; pišejo se zadnji testi. Tega lepega junijskega dne je vsakdanji urnik prekinil fotograf. Z razredničarko so se postavili pod velik kostanj na šolskem dvorišču. Za njimi je žičnata ograja z vrati. Pred objektiv so povabili tudi Slavko Truden, ki jim je skrbno pripravljala okusno malico, čistila šolske prostore in jim tudi drugače priskočila na pomoč.
1977 Selšček – Biljard Pri črnolaski
Posnetek je bil narejen v Selščku leta 1977. Kako se je lokal imenoval uradno, ne vem. Rekli so
Pri Marleni. Ker nam je tedaj v ušesih še vedno odzvanjal veliki popevkarski hit Kiće Slabinca “Zbog jedne divne crne žene”, in ker je lokal tedaj vodila prijetna črnolaska, se ga je prijelo tudi ilegalno ime Kod crne žene t. j. Pri črnolaski. Tako da smo tudi muzikanti vedeli, kam gremo.
Lokali so tudi sicer imeli kakšno šifrirano ime. Cerkniška Restavracija Jezero je bila znana le kot Hotel, bife v kleti takratne Mercatorjeve blagovnice pa Delta alias Bermudski trikotnik, saj je marsikdo nenadoma izginil iz trgovine, ker ga je posrkalo tja noter, kot ladje v Sargaškem morju.
1958 Begunje – Kako me je Perko narisal
Na fotografiji sem verjetno star kakšnih pet ali šest let. Tako sem poskusil določiti letnico nastanka risbe.
Pri nas doma je bil Lojze Perko velikokrat omenjen. Z mamo je bil prijatelj verjetno še iz Loža, kjer je bila moja mama doma. Tudi z očetom se je dobro razumel še iz časov, ko smo stanovali v Starem trgu. Prav pogosto pri nas ni bil na obisku, saj v tistih časih ljudje niso potovali iz kraja v kraj. Tudi za krajša potovanja so bili na voljo le redki avtobusi ali pa kolo.
Cerknica 1980/81 – 7. c razred
Razredničarka Ivanka Orel in njeni varovanci iz 7. c razreda v šolskem letu 1980/81. V ozadju vidimo del cerkniške telovadnice.
Tukaj smo bili že večji in tudi bolj navihani. V razredu tehnike se je nekega dne zgodilo, da se je sošolka usedla na risalni žebljiček. Pa ne po svoji želji, ampak ji je bil nastavljen. Sledil je vik in krik. Učiteljica tehnike je vzela stvar v svoje roke in se sploh ni veliko ukvarjala z nastalo situacijo, ampak je kaznovala vse fante v razredu. Vsi so dobili opomin. Je pa določila tudi dežurnega krivca, ki je kasiral ukor, pa čeprav tokrat ni imel svojih prstov zraven. Očitno je učiteljica razmišljala v smislu pregovora: “Greh se kaznuje zato, da ga v bodoče več ne bo.”
1990 Dolenja vas – Magduška
Fotografija Jožeta Stražišarja iz Dolenje vasi prikazuje njegova starša, ko počivata na vaškem koritu.
Za njima stoji njihova hiša.
Jožetova mati Magda Stražišar — Magduška pa je bila znana pisateljica. Nazadnje sva se videla neko jesen pred kakimi tridesetimi leti v Goricah, ko je nabirala lešnike. Čeprav je o Magduški pisala na strani Stareslike že Ivanka, bom še jaz nekaj dodal.
1978 Cerknica – Begunjska gasilska enota pionirjev
Slika pionirske enote gasilcev iz Begunj je nastala na občinskem tekmovanju gasilskih enot društev občine Cerknica. Tekmovanje se je odvijalo v Cerknici, na parkirnem prostoru ob tovarni Brest. Tu so se pionirji tudi slikali, zato se v ozadju vidi značilen zvonik cerkniške cerkve. Slikani v spremstvu gasilca Janeza Kranjca in Ivana Intiharja iz Begunj, ki je bil dolgoletni blagajnik pri gasilski občinski zvezi.
Obe sliki sem našla v fondu neobjavljenih fotografij na Starih slikah. Sklepam, da sta nastali nekje v Loški dolini.
Na prvo sem pomislila, ko mi je Ladica Štritof pripovedovala o predvojni fantovski skupini v sklopu katoliške organizacije Orli, ki so se imenovali Slovenski fantje. Videvala jih je kot dekletce in se natančno spomnila njihovih uniform: klobukov, jopičev in pumparic in pozneje potrdila, da so bili to fantje na tej sliki …
Prvi v skupini drži prapor, na katerem se zdi, da je podoba papeža. V ozadju so med železnimi rebračami reklame za pasti za čevlje Gladis in IIirija ter telovadni nastop Odeon, tako da so se fantje skoraj gotovo fotografirali pred neko trgovino v času, ko je bila zaprta, mogoče na nedeljo ali praznik. Časovna umestitev nastanka obeh slik je okvirna: Orli so še delovali leta 1939, domobranci, kakršni so na naslednji sliki, pa od 1943 do 1945.
Stari trg 1966/1967 – 8. razred
Fotografija je nastala ob zaključku šolskega leta 1966/67 pred starotrško trafiko, ki je stala med takratno osnovno šolo in krajevno skupnostjo in je že dolga leta ni več. Prostor med šolskim dvoriščem in športnim igriščem je ločila betonska škarpa. Ob tej škarpi so postavili klopi, na katerih sedijo razredni učitelji. Na sliki manjkata učiteljica slovenščine Marija Avsec in njena hči, učenka Maja, ki sta imeli tega dne opravek v Ljubljani. Za učitelji so se postavile deklice, nad škarpo pa stojijo dečki. Osemletko je zaključilo 35 učencev. Veliko jih je nadaljevalo šolanje (srednja, poklicna šola), nekaj pa se jih je zaposlilo v tovarnah (Kovinoplastika, Gaber, Žagalnica Marof). Levo od trafike je bila OŠ, zadaj je viden gornji del stavbe s stanovanji, spodaj pa so bile trgovine in lekarna. Stavbe desno danes ni več, takrat pa so bili tu prostori krajevne skupnosti, matični urad, frizerski salon Zupanc, knjižnica in stanovanja. Fotograf pa je stal na takratnem športnem igrišču, kjer je danes parkirišče.
1974 Nova vas – Revija šolskih pevskih zborov
Šolski pevski zbor Cerknica se je udeležil revije pevskih zborov. Z njimi je učiteljica in njihova mentorica Gertruda Zigmund. Kot nam je sama povedala, je revija šolskih pevskih zborov potekala vsake dve leti v Novi vasi. Njihova dvorana je bila pač najbolj primerna za take prireditve. Pevski zbori iz cerkniške občine so tam prikazali osvojeno znanje. Generacije pevcev so se menjavale, starejši so odhajali, mlajši prihajali. In ravno po generacijah, ki jih vidimo na sliki, smo ugotovili leto dogodka. Najmlajši udeleženci (Alma, Samo …) so leta 1974 obiskovali peti razred, generacija najstarejših (Metka, Irma …) pa je to leto osnovno šolo zaključevala. Udeleženka te pevske revije Mira se spominja, da so zapeli tudi partizansko pesem z naslovom Konjuh Planinom, v kateri je imela solo vložek pevka Ljuba. Za nastop je bila zaželena enotna obleka. Sestavljali so jo bela srajca ali bluza in temne hlače ali krilo. Zato lahko pohvalimo njihov izgled. Najmlajši ima celo kravato.
Žal se vseh nastopajočih ne vidi dobro, zato se bo mogoče še kdo sam prepoznal.
