1942 Notranjska – Ivan Turšič – Iztok II.
Slika Ivana Turšiča je iz knjige Ljudje in kraji na Pivškem med NOB (1941 -1945) avtorice Žive Kraigher, stran 96, hrani pa jo Pokrajinski muzej Nova Gorica.
Moj nezakonski mož vedno pravi, da premalo pišemo o Ivanu Turšiču.
– Saj sem že napisala obširen prispevek.
– Tisto ni nič. Več si zasluži.
In jaz kot ubogljiva, čeprav nezakonska žena, ubogam.
Cajnarje 1959/60 – Učenci 1. do 3. razreda
Pisalo se je šolsko leto 1959/60 in pred nami so učenci od 1. do 3. razreda osnovne šole Cajnarje. Razredničarka Lojzka Vidrih je prihajala iz Cerknice. Vseh trinajst učencev je ob njej uživalo, saj so prisrčni in nasmejani. Na sliki so kar trije otroci iz družine Štritof. Ob starejšem bratu sta še mlajši sestrici. Enake obleke, enake frizure, simpatičen nasmeh in zvedavost v očeh. Ena v prvem razredu, naslednja v drugem in fantič že v tretjem.
1942 Rakek – Zapisnik
Italijansko topništvo je na velikonočni četrtek, 10. aprila 1941, med 1. in 3. uro obstreljevalo Rakek. Jugoslovansko vojaštvo je razrušilo oba železniška mostova in se umaknilo na položaje. Zvečer so padle zadnje tri granate, ena na šolski vrt in ena na drvarnico. Tisto noč so se čez Bloke umaknili tudi graničarji, ki so na meji pri Rakeku zadrževali prodor italijanske vojske. Ta je prihajala sem od Škocjana. Naslednji dan, na velikonočni petek, so ljudje zvedeli za konec vojne z Jugoslavijo, Slovenija je bila razkosana. Italijani so pričeli zasedati Rakek. Poleg ostalega vojaštva se je na Rakeku nastanila še železniška enota. Po pripovedovanjih naj bi bilo tedaj na Rakeku in v njegovi okolici najmanj 700 oboroženih vojakov. Naselili so se v sokolskem domu (kjer je danes trgovina z avtomobili Urbas), v bivši opekarni, v poslopju bivše carinarnice (bivše poslopje sodišča, poleg nekdanje trgovine Tuš), kjer so imeli v kleteh zapore. Poveljstvo je bilo nastanjeno v poslopjih okrog železniške postaje, oficirji so zasedli hotelske in gostilniške sobe, ostali pa so bili nastanjeni drugod.
1967 Cleveland – Pismo tete Mary
Doma je bila krščena za Marijo, klicali so jo Mica, ko je bila še majhna pa mogoče Micka ali Mici. Ko je prišla v Ameriko, je postala Mary – kakor mnoge Slovenke in tudi druge priseljenke z imenom Marija. Spremenila se je izgovorjava imen in priimkov tudi vseh drugih, izginile so strešice iz zapisov in še kaj – vse se je amerikaniziralo …
Najprej sem samo bežno pogledala fotografijo iz zaloge neobjavljenih, ki ni ustrezala mojim načrtom za pisanje. Še ena poroka pač – a oko se je ustavilo na muzikantu: na koga me spominja, kje sem videla tako harmoniko? Jasno, Ivan Šega, prvi mož moje tete, padli oče sestrične, ki hrani njegovo harmoniko. Pa če se motim? Sestrična je ob pogledu na sliko pritrdila: njen oče je. S harmoniko v rokah čepi pred ohcetnimi.
1941 Rakek – Visoki obiski med našimi kmeti*
Fotografija železniške postaje na Rakeku je verjetno nastala 13. julija 1941, tik pred prihodom Graziolija na Rakek. Senc ni videti, torej je bilo oblačno v več pomenih besede. Postaja je slavnostno okrašena. Zbrani so vojaki in civilno prebivalstvo. Napis Rex in Dux se bohotita na nadstrešku. Slednji se ponovi še na travni gredici. Na eni od njih je fasces, fašistični simbol. Kaj je v gredici poleg, žal ne uspem ugotoviti.
“Le kaj imajo skupnega?”, se boste vprašali. Vsi se seveda začenjajo s črko B. Severjev Tone, naš pokojni sovaščan, pa bi še dodal: “To so trije najlepši turistični kraji v Sloveniji!”
BLED
Ta gorenjski kraj je že od davnih časov zaradi svoje lepote eden glavnih slovenskih turističnih adutov. Ob obali so si petičneži zgradili imenitne vile in jih pred radovednimi mimoidočimi skrili s prav tako imenitnimi vrtovi. Enodnevni občudovalci pa so se sprehajali ob jezeru, se povzpeli na grad, se s pletno peljali do otoka, si mogoče privoščili slovito kremno rezino ali se poleti celo kopali.
1935 Unec – Obmejna karta
Obmejna karta Angele Doles iz leta 1935.
Angela Doles se je rodila 24. 8. 1914 v Mahnetih 9, očetu Janezu in mami Luciji (Cilki) Doles (roj. Korošec). V družini je bilo osem otrok. Po mamini smrti se je oče ponovno poročil in rodili so se še štirje otroci. Tako je bila družina res velika. Angela se je leta 1939 poročila z Alojzom Rudolfom v Velike Bloke. Tako številčna družina je zahtevala tudi svoj davek. Otroci so odšli v svet s trebuhom za kruhom. Tako lahko na osnovi podatkov v obmejni karti spoznamo del življenja Angele okoli leta 1935.
Cerknica 1973/74 – 3. b razred
V šolskem letu 1973/74 so se učenci 3.b razreda slikali v družbi razredničarke Marije Kopitar. Med učenci je Vlasta, ki jo je težka bolezen zaznamovala že v ranem otroštvu. Njena volja in notranja moč je kljub težavam izžarevala in se prenašala tudi na sošolce. Tudi sama ima zelo lepe spomine na sošolce in na njihovo nesebično pomoč. Kljub težavam je še danes zelo pozitivna oseba. V življenju je napisala nekaj pesmi. Eno objavljamo danes.
Na vrtu raste visoko drevo,
v vejah razkošnih pa skriva blago.
Rumena kot sonce na veji čepi,
sladka kot med je, da se cedi.
A vedno nosi svoj pecelj s seboj,
ime ji je tepka in to je naslov.
1942 Ljubljana – Talci
Oražmova hiša je stala na Pokopališki ulici v Ljubljani in do Žal je bilo manj kot dva kilometra ravne ceste. Ves teden so ljudje poslušali streljanje. Italijani so na Žalah streljali talce. Z bagrom so skopali veliko jamo, kamor so jih metali in površno zasuli. Naprej pa je bil prostor že za drugo jamo za naslednji dan.
V italijansko restavracijo na Gosposvetski ulici je priletela bomba. Ranila je »pet ljudi in pokrajinsko tajnico«. Emilio Grazioli in Mario Robotti sta za povračilo odredila ustrelitev petnajstih talcev. Kazen je bila izvršena trinajstega junija 1942.
Stare slike 