Rolica ali čufka las na glavi, cofki na jopici in pikaste hlačke pa lesen konjiček s kolesci, čisto nov, je poleg deklice tisto, kar oko najprej opazi na tej Trudnovi sliki iz časa verjetno nekje po letu 1954. Deklica ima obvezne klobasice na nogah in bister pogled, ko da bo nekaj vprašala. V rokah ima lesenega konjička, kakršne je bilo mogoče kupiti le občasno od potujočega Ribničana, drugače pa pravzaprav ne vem še kje. Bilo pa je teh igrač vseeno kar nekaj: spomnim se lesenih kokošk, pritrjenih na deščici in skozi luknjice povezanih pod njo, da so se ob potegu premikale in zobale narisana zrnca. Potem so bili možički, ki so ob potegu vrvice poskakovali in brcali (tak je možiček kopitljaček v Župančičevi pesmici), kakšna račka na kolescih, ki je ob vlečenju ali potiskanju pritrjena na daljši palici zamahovala s krili, voziček, zibka in podobno. Še vedno imam ohranjen miniaturen perilnik in računalce s kroglicami iz tistih časov. Pravzaprav je bila vsaka od teh igrač domiselna mojstrovinica, ki bi danes po mojem pobirala oblikovalske in vzgojne medalje …
Grahovo 1963/64 – 4. razred (3.)
Še tretja slika 4. razreda osnovne šole Grahovo v šolskem letu 1963/64. Tokrat je z njimi slikan učitelj in ravnatelj Janko Cassol.
Tudi to sličico je Franc Truden posnel že pred novo hišo, v Samprtovi ogradci ob cesti nasproti nje, vsaj tako domnevam – tam je bilo ozadje skoraj vedno zeleno. Deklica ima na glavi veliko metuljasto pentljo, oblečeno pa obleko z belim ovratničkom, ki se zdi že nekoliko popackana – kdo ve, kakšne zvijače so bile potrebne, da je bilo dekletce pri volji za poziranje, vendar zdaj zvedavo zre v fotografa. Je čakala ptička, ki bo zletel iz naprave?
1981 Ljubljana – Klinček lesnikov
Klinček lesnikov je znana zbirka slovenskih ljudskih erotičnih in kvantarskih pesmi, ki jo je zbral, uredil ter zanjo napisal spremno besedo slovenski etnolog in literarni zgodovinar Marko Terseglav. Knjiga je prvič izšla leta 1981 pri Cankarjevi založbi v zbirki Žepna knjiga.
1982 Cerknica – Nogometna tekma
Na sliki sta dve moštvi pred nogometno tekmo v športni dvorani Cerknica. Z leve stoji gostujoča ekipa, na kateri prepoznamo prvega v rumeni kapici in številko 1 na hrbtu zgornjega dela rumene trenirke. To je znani slovenski novinar, urednik in humorist Tone Fornezzi Tof. Igralec pred nogometašem z žogo v roki je trener košarke iz Postojne g. Inocente. Na sredini, v rjavih hlačah in temni jopici je znani slovenski nogometaš Brane Oblak, ki je bil na tekmi v vlogi sodnika. Nato sledi domača ekipa. Prvi je Božo Bajc. Naslednji neznan. Sledijo Slavko Bajc, Marjan Bajc, Drago Furlan, Brane Mišič, Zdravko Toplek, neznan, Mojmir Jovič in neznan.
Ozadje ni tipično za Trudnove fotografije, zato sem še manj kot navadno prepričana o času nastanka poletne slike te neznane deklice, ki se zdi, da bo nekaj povedala. Mogoče je bilo kmalu po letu 1945 ali pa celo po letu 1954. Punčka sedi na odejici, ki je razgrnjena po tleh, oblečena je v fino pleteno oblekico ali vsaj zgornji del z luknjičavim vzorčkom in s cofki ob vratu, mogoče podedovano ali pa spleteno posebej zanjo … in to oblačilce je edini razlog, da imam otroka na sliki za deklico, ki z zanimanjem zre v gledalca.
1899 Rakek – Razglednica in dvojezične table
Veduta prikazuje Rakek ob koncu 19. stoletja. V spodnjem levem kotu pa sta še sliki Rakovega Škocjana (tedaj imenovanega Škocjanske jame) in škocjanski naravni most. Besedilo na razglednici je napisano v nemškem jeziku s staro pisavo kurento. Odposlana je bila 9. avgusta 1899. Wilhelm je svoji ženi napisal: »Draga ženka! Danes se vzpenjam na vse gore, da bi te od tam videl, a žal zaman! Kako ti gre? In malemu Mikiju? Ali Mina sprašuje po meni? Ti je dolgčas? Pridem v soboto …” Ne zdaj misliti, kako sem pametna, čeprav sem včasih tako, da mi kar škodi. Besedilo je »prebrala« umetna inteligenca. Nekaj pa lahko dela, saj za kaj bolj konkretnega ni uporabna.
1962 Rakek – Acetilenski razvijalec
Nova vas 1968/69 – 4. razred
V šolskem letu 1968/69 se je pred vhodom v osnovno šolo Nova vas slikal 4. razred. Z njimi je razredničarka Zdenka Železnik.
Dojenček, mogoče deček, strumno sedi na lepem starinskem stolu, ki se na Trudnovih fotografijah večkrat pojavi pred zidom Mavkotove hiše v Podcerkvi, kjer je do leta 1954 fotograf z družino stanoval. Kdo je otrok ni znano, star pa je videti ravno prav za kakšno zelo preprosto igrico, s kakršnimi so ga nedvomno zabavali sorojenci, starši, sorodniki in sosedje.
