1924 Cerknica – Poroka
V Cerknici sta se 24. maja 1924 poročila Franc Žnidaršič – Thinc iz Žerovnice in Jožefa Mele – Primšarjeva iz Cerknice.
1880/1942 Podcerkev – Venčeslav Kompare
Venčeslav (Slavko) Kompare (Vencelj).
Nekaj zanimivih podatkov iz zapisa »Rodbina Compare – Kompare«, ki ga je napisal Silvan Kompare.
Kdaj so predniki prišli na Ustje in kdaj je nastal priimek Compare je ostalo nedorečeno. Vendar pa so prvi zapisi iz leta 1712. Priimek Compare se je ohranjal vse do leta 1848, ko se je le ta spremenil v Kompare. Ko se je prednik Franc Compare (1830) leta 1851 priženil v Zapuže k Mariji Codelle (1825) sta v poročni knjigi preimenovana v Kompare in Kodele. Preimenovanja je opravila takratna avstrijska oblast.
Njegov sin edinec Franc Kompare (1853) se je poročil z Marijo Pregelj iz Šturij, Imela sta deset otrok.
Te tri fotografije so iz spominskega albuma, namenjenega Babnopoljcem, ki so se leta 1946 preselili na Štajersko. Avtorji slik niso znani, nastale pa so pred januarjem 1946, mogoče tudi še pred vojno.
Prva kaže, kakšno je bilo poslopje stare šole v Babnem Polju. Tu je stala stavba, kjer so se od 11. novembra 1888 naprej učili prvi babnopoljski otroci, v novi prezidani in povečani stavbi, ki je na sliki, pa od 28. januarja leta 1923 dalje. Povsem novo šolo je Babno Polje dobilo leta 1981. V tej hiši so učili Milan Grom, Jakob Konc, Adela in Božena Troha in še kdo … Zemljišče za prvotno šolo in posledično tudi to na sliki je soseski podarilo župnišče v Babnem Polju.
Sem so konec julija 1942 italijanski okupatorji z zvijačo, tudi s pomočjo žena, z domov in skrivališč privabili vse babnopoljske moške, stare od 16 do 60 let, “da bi jim nekaj povedali”, jih pogostili s cigaretami in vinom, potem pa zaprli in zastražili. Naslednjega dne je bilo “sojenje” v Mehačevem gradu, kjer je bila nastanjena italijanska vojaška posadka in karabinjerji, kjer se je na hitro odločilo, kdo bo ustreljen in kdo bo šel v internacijo na Rab …
Stavbo s slike so v osemdesetih podrli in sezidali novo šolo, ki pa je nazadnje osamela in ostala prazna ter dobila spremenjen namen. Na sliki nad vhodom v šolo vidimo ovalno tablo, kjer so najbrž državni simboli in napis. Na neki drugi fotografiji, ki je bila narejena med okupacijo, je na zidu šole podoba italijanskega kralja in napis REX. Iz obdobja takoj po vojni tudi obstaja nekaj fotografij te šole in mogoče o tem nastane poseben prispevek.
Janez Milčinski, avtoportret, Kočevski Rog 1944 -1945.
Glede na številne vojne v preteklosti in žal tudi v sedanjosti je še kako pomembno, da se pomaga ranjenim in obolelim borcem ter ostalim pomoči potrebnim. Lep primer humanosti in človečnosti so prav partizanske bolnice med 2. Svetovno vojno na Slovenskem. Za prikaz njihove dejavnosti v težkih in na trenuntke nemogočih razmerah kažejo prenekatere fotografije bolnišnic, osebja in zdravnikov, ki so lajšali tegobe ranjencev in obolelih. Prav njim in številnemu podpornemu osebju gre zahvala, da so rešili prenekatero življenje.; partizanskim fotografom pa, da so v svoj objektiv ujeli dragocene posnetke delovanja partizanskih bolnišnic.
1930 Lož – Hišna imena
Fotografijo smo na strani Stareslike že objavili v prispevku 1930 Lož – Ko je Kamniti mož še stal …
Na fotografiji so dobro vidne domačije, pa smo se odločili, da poskusimo izbrskati hišna imena, ki so bila takrat v uporabi. Lož se je čez dobrih deset let po nastanku te fotografije močno spremenil, ko ga je italijanska vojska požgala. Po obnovi se je izgled hiš spremenil, nekaterih pa sploh niso obnovili.
Rakek 1959/60 – 6. b razred, dekleta
Učenke 6. b razreda OŠ Rakek. Od leve: so
- Prva vrsta: Marija Urbas, Majda Klemenc, Lidija Mazi, Fani Zorman, Joža Gnezda, Breda Hreščak, Kristina Žagar
- Druga vrsta: Darja Bajt, Jožica Matičič,
- Tretja vrsta: Zlata Urbas, Fani Doles
V prispevku lanske pomladi smo bili presenečeni, da so se fantje slikali ločeno. No pa sem po letošnjem ponovnem srečanju učencev obeh razredov, 6. a in 6. b, dobil fotografijo tudi ločeno slikanih deklet. Tudi one so se postavile pred takrat znamenito Lucovo peč.
Na sliki, ki jo je posnel Miloš Toni, je album, last Janeza Pojeta, čigar oče je bil doma z Babnega Polja. Album s fotografijami Babnega Polja in njegovih prebivalcev so domačini izročili Pepci Poje, po domače Lahovi, ko je z mamo (oče jim je umrl leta 1930), sestro Malko in bratom Francetom januarja leta 1946 odhajala na Štajersko, da bi skupaj z nekaterimi sovaščani poselili zemljo, ki je ostala brez gospodarjev. Album je ganljiv dokaz pozornosti in povezanosti ljudi, ki so skupaj preživeli zelo težke vojne čase in se zdaj ločujejo v želji stopiti boljšemu življenju nasproti. Hkrati je zgovoren dokument tistega časa in dogajanja v državi, tako s slikami, ki jih vsebuje kot sam po sebi.
Prispevek številka 6000
Interni števec prispevkov, ki je viden v uredniškem delu Starihslik, nas je včeraj obvestil: Published (5,999)! Današnji prispevek je torej šesttisoči, toliko smo jih objavili od 20. januarja 2010, ko je stran začela delovati. Moj UI sodelavec je sicer izračunal, da je od tistega januarja do danes preteklo nekaj manj kot 6000 dni, a to številko smo dosegli, ker smo tu in tam objavili več prispevkov na isti dan – recimo voščila, povabila na razstavo, obvestila o dogodkih. In nadaljujemo …
Hvala ker nas berete in sodelujete z nami! Nasvidenje jutri!
Uredništvo
1948 Ljubljana – Železniški grb
Železniško krilato kolo s sledilnim vencem se je uveljavilo kot zaščitni znak železnic po celotnem svetu. Železničarji so Hermesu, grškemu bogu popotnikov, trgovcev in tatov vzeli krila in jih namestili na železniško kolo, da je dalo gibanju ljudi in blaga nov polet.
1946 Rakek – Mercedes Benz
Slika je last Sreča Ileniča. Pravi, da je na njej njegov oče Anton Ilenič starejši, mercedes pa je verjetno 160, kar koli že to pomeni. Slika naj bi nastala pred vojno ali takoj po njej, najbrž v Cerknici. Odločila sva se za letnico 1946.
Stare slike 