1913 Trst – Slika s Komunale
Sodelavec Leon je v Zbirnem centru cerkniške komunale našel takšno uokvirjeno sliko, v kateri sta bili zataknjeni še dve fotografiji. Ni šlo za predmet, ki bi bil odvržen med odpadke – nekdo ga je očitno postavil na vrh kontejnerja, tako da je izstopal. Kot da bi se tisti, ki ga je tja odložil, ne bi mogel čisto odločiti, da ga zavrže.
Okvir (36 × 28 cm) je bil dobro ohranjen. Videti je bilo, da je slika še pred kratkim visela na steni. Če bi bila dlje časa pospravljena v kakšnem kotu, bi se prah že usedel v izrezljane vdolbine okvirja in tam otrdel v plast, ki je skoraj ni mogoče odstraniti. Tudi steklo je bilo presenetljivo čisto – brez značilnih madežev, ki jih običajno pričakujemo pri predmetih neznane usode.
Na zadnji strani okvirja je bil preprost kovinski obroček za obešanje, takšen, ki ga danes skoraj ne vidimo več. Hrbtna stran je bila zaprta s kartonom, pritrjenim z žebljički in zalepljenim z rjavim papirnatim lepilnim trakom, ki ga je bilo treba pred uporabo navlažiti, da je postal lepljiv.
Razglednico najbolj mogočnega spomenika NOB daleč naokoli, ki priča o težkih dneh v zgodovini Loške doline, je na Ulaki nad Starim trgom, okoli leta 1965 posnel M. Dariš. Spomenik NOB na Ulaki je tu dominantni motiv, ki govori o najhujšem času v preteklosti kraja in ima jasno sporočilo in ni niti malo kontroverzen kot tisti novi v prestolnici …
1975 Ljubljana – Zgodbe z Zahoda
Spet je napočil čas dopustov, počitnic in kislih kumaric, ko sežemo po čem bolj lahkotnem, nekoč so se prilegle lažje prebavljive teme, kriminalke, romance, doktor romani ali strip. Tem zvrstem se je reklo “plaža”, menda zato, ker so prišle v poštev, medtem ko se je lovila barva nekje ob Jadranu.
Strip je bil brez dvoma zelo priljubljena tovrstna literatura, bil je poceni, dosegljiv v vsaki trafiki, primeren za izmenjavo s prijatelji in z njim ni bilo treba ravnati skrbno kot s kakšno drugo knjižno izdajo. Posebno priljubljen je bil v vojski, med mojim služenjem vojaščine. V hišici, kjer je prebivala vsakokratna posadka kasarniške straže – vojaki so se menjavali, dve uri na stražarskem mestu, štiri ure prosto – je bil zajeten kupček Zagorjev, Komandanta Marka, Mirka in Slavka …, ki so potovali od bralca do bralca in pogosto prišli v iste roke tudi drugič ali tretjič. Nič zato, da je le minil čas.
1979 Pula – Razmišljanje vojaka
To je ena redkih fotografij, ki jo imam s služenja vojaškega roka. Eno smo že objavili, ta pa je nastala v rekrutskem centru v Puli, oktobra 1969. Po zavesah zadaj, bile so v pisarni komandirja voda, sem po toliko letih ugotovil še prostor nastanka te fotografije.
To je eden najbolj markantnih prizorov naših krajev, ki ga je okoli leta 1965 posnel I. Benčič: veliki naravni most v Rakovem Škocjanu, ki je ime dobil po svetem Kancijanu, svetniku povezanem z vodami. Nekje gor nad to skalno mojstrovino je nekdaj sv. Kancijan imel tudi svojo cerkev. Pravzaprav ni bil sam: Kancij, Kancijan in Kancijanila so krščanski svetniki in mučenci, ki so bili usmrčeni skupaj s svojim učiteljem Protom v času Dioklecijanovega preganjanja kristjanov. Po navadi se jih navaja s skupnim imenom sveti Kancijan in tovariši ali tudi oglejski mučenci. Umrli so 31. maja 304(?) v Škocjanu ob Soči /San Canzian d’Isonzo, današnja Italija.
Gotovo pa so staroselci/staroverci že stoletja pred krščanstvom občudovali, slavili in častili to naravno čudo, hkrati pa srkali blagodejne energije kamna, zemlje in vode okoli njega in v njem …
Begunje 1978/79 – 3. razred
V šolskem letu 1978/79 so se učenci 3. razreda z razredničarko Rozalijo Škrlj in mlado učiteljico Marto Pirman, šli slikat v naravo. Zato za njimi lahko vidimo šolsko poslopje in župnijsko cerkev sv. Jerneja.
1922 Boncar – Janez Pucelj oropan
Janez Pucelj je bil župnik pri Sv. Vidu od 8. 9. 1924 pa do 20. 11. 1933. Rodil se je v Gorenji vasi pri Ribnici. Po domače se je reklo pri Majerčku, to domače ime pa je menda izginilo.
Naj naštejem nekaj prominentnih oseb, ki so ga obiskale pri Sv. Vidu:
- lastnik patronske graščine Nadlišek Herward Auersperg-Turjaški
- mali deček Anton Strle, pastirček iz Osredka. Pucelj ga je pri enajstih letih učil pisati in brati – latinsko, nemško.
- dr. Ivan Prijatelj
- Karel Adamič, skladatelj in orglar
- Emil Adamič, skladatelj
- France Gorše, kipar
- dr. France Trdan, profesor
- dr. Ivan Knific
- Janez Jalen duhovnik in pisatelj
- dr. Jože Turk, profesor
- F. S. Finžgar, duhovnik in pisatelj. Prav Finžgar je pri škofu Rožmanu zaprosil, da Puclja premestijo bližje Ljubljane, da bo v pomoč njemu in drugim. S prošnjo je Finžgar uspel in Pucelj je postal župnik župnije Ježica.
Ime Chimborasso v Križni jami je pojasnjeno, ne pa tudi recimo z Nove Zelandije izposojeno ime Tetarate tam nekje v Medvedjem rovu … Ta posnetek ni od tam in ne vem, kaj je Franci Bar tu poslikal, tudi ne, kdo je jamar v čolnu na levi. V kristalno čisti vodi pa se ogledujejo prekrasni kapniki. Verjamem, da takle prizor vzame dih, ko ga zagledaš v živo.
1965 Cerknica – Zalivača
Ko človek pospravlja po podstrešju, svojem in hišnem, včasih pridejo na plano pozabljene, a lepe stvari. Ena med njimi je tudi emajlirana zalivača podjetja EMO iz Celja na sliki, ki je založena ležala skrita očem čez 50 let. Njena neuporaba jo je ohranila skoraj v originalnem stanju, k temu pa je pripomogla tudi za dež neprepustna streha.
Razglednica iz Rakovega Škocjana je nastala okoli leta 1965. Je nekako zelo notranjska – polna vode, žive zelenine, košatih svetlih listavcev in temnih smrek. Kar vabi k umirjenemu čaščenju te krasne narave, sanjarjenju in občudovanju. Posnel jo je M. Dariš, nič pa ne piše točno, kje.
Stare slike 