1946/49 Apaška dolina – Šimanovi na Štajerskem
Ta fotografija neznanega avtorja ni iz albuma, ki je bil posvečen odhajajočim Babnopoljcem, preseljenim na Štajersko, vendar prikazuje prav ene od njih – Šimanovo družino iz Bukovice v Babnem Polju, ki je leta 1946 z drugimi sovaščani odšla živet v Apaško dolino. To je edina slika, ki prikazuje babnopoljske koloniste na Štajerskem v zgodnejšem obdobju po naselitvi, kar jih poznam, a gotovo jih obstaja še kaj.
Prizorišče posnetka je pred neko hišo z zastekljenim visokim vhodom in manjšim oknom na desni ter tlakom po tleh, v kotu zadaj sloni tanjša prekla ali morda grablje.
Begunje 1977/78 – 2. razred
Učenci 2. razreda osnovne šole Begunje in razredničarka Jožica Košir, so se v šolskem letu 1977/78 slikali ob šoli na cesti, ki pelje k cerkvi. V ozadju vidimo na desni vsem domačinom poznano Medenovo hišo in cesto, ki pelje navzgor po Begunjah.
1942 Notranjska – Marija Čepon – Mimica
Marija Čepon – Mimica
Slika je iz knjige z naslovom Občina Loški potok v boju za osvoboditev in lepše življenje, na njej je Marija Čepon.
1936 Babno Polje – Fantje in dekleta ob birmi
Na strani 563 knjige Janeza Kebeta Loška dolina z Babnim Poljem, 1996, je tudi objavljena prvi enaka, če ne kar ista slika neznanega avtorja, ki jo je za to spletno stran posodila Pepca Strle. Ob njej lepo piše:
“Fantje in dekleta ob birmi, velikem prazniku za vse župljane, leta 1936.” Tam izvemo tudi njihove priimke, a osebna in domačijska imena ter drobce spominov o njih je prispevala lastnica slike.
1958 Unec – Na izletu s Kmetijsko zadrugo
Z osličkom so se pred objektiv postavili z leve: Franc Perko v jopci in s kravato, na osličku se mi zdi, da je Adolf Prudič (Blkcov) iz Slivic in na desni Janez Petrič (Mihovcov Janez), bolj športno odpravljen pa obvezno s klobukom, z Unca. Kje je nastal ta posnetek, se mi danes niti ne sanja. Otroci, eden zadaj nekaj pa na levi na robu fotografije zvedavo opazujejo to zabavno poziranje in fotografiranje “starih kozlov” z osličkom.
1949 Babno Polje – Novoletno praznovanje v šoli
V času učitelja Jakoba Konca se je zgodilo prvo šolsko praznovanje novoletne jelke na Babnem Polju. To je bilo nekaj novega, učitelji so se morali znajti kakor je kdo vedel in znal, da so – verjetno “od zgoraj naloženi” – dogodek izpeljali, kajti novemu času, novi ureditvi primerno, so bila tudi praznovanja nova …
1973 Rakek – Sesalec
Podoben sesalec smo imeli tudi pri nas. Prinesla ga je stričeva avša. Menila je, da ga potrebujemo, ker smo do tedaj za čiščenje uporabljali izključno AMC – ajmar, metlo in coto. V resnici pa se ga je rešila, saj je sama dobila novega. Ne vem, zakaj ga je sploh rabila. Stric je bil cel dan v službi, ona pa pred ogledalom.
1956/2026 Cerknica – 70 let ZŠAM Cerknica (5)
Stanje članstva je po vojni ob ponovni ustanovitvi združenja šoferjev leta 1951 štelo 2378 članov. Število je strmo naraščalo. Že leta 1963 je bilo 8585 članov in se je še naprej povečevalo. Tako je leta 1989 štelo 21869 članov.
S spremembo družbene ureditve po osamosvojitvi Slovenije je prišlo do velikega padca članstva. Poleg družbenih sprememb so temu botrovale tudi spremembe trga prevoznih storitev. S to prelomnico se je končalo tudi podpiranje podjetij za članstvo zaposlenih, saj podjetja niso več hotela plačevati članarine niti sponzorirati delovanje združenj. Večji pritisk na delovnih mestih, grožnjami z odpuščanjem je mnogim članom zmanjkalo volje in časa za aktivnosti v združenjih. Ena od negativnih potez pa je bila tudi odločitev, da v letu 1992 Prometni vestnik preide na samostojno financiranje. Rezultat tega je bilo zmanjšanje naročnin iz 11000 na 2800 izvodov. Ponovna odločitev leta 1993, da mora Prometni vestnik prejemati vsak član, je povečalo dodaten osip članstva. Zato so sprejeli dopolnjen »Pravilnika o izdajanju Prometnega vestnika«, ki izhaja od 1953 naprej.
Vse to se je poznalo tudi pri delu ZŠAM Cerknica.
Cerknica 1982/83 – 7. a razred
Ob osnovni šoli Cerknica se je v šolskem letu 1982/83 slikal 7. a razred z razredničarko Cvetko Levec.
Vojna napoved 6. aprila 1941 ob 7.10 uri. Povedna fotografija v slogu, le kaj sledi ? Foto Miran Pavlin.
Zaradi vojnih razmer je bilo nepooblaščeno fotografiranje tvegano in kaznivo, kljub temu, se je iz Ljubljane in njene okolice ohranilo veliko dragocenih slikovnih dokumentov. Med letoma 1941 in 1945 sta Miran Pavlin in dr. Jakob Prešeren samoiniciativno posnela več kot 2400 fotografij.
Stare slike 