Unec 1969/70 – Mala šola
- Čepijo: Mitja Turk (Unec), Dino Stražišar (Unec), Marjan Jernejčič (Unec), Mitja Mramor (Unec), Anica Puntar (Ivanje selo), Silvo Gorjanc (Unec) in Toni Ivančič (Unec).
- Stojijo: Anica Ziherl (Unec), Majda Čekada (Ivanje selo), Mojca Matičič (Unec), Rasta Jernejčič (Unec), Helena Jernejčič (Unec), Ana Jernejčič (Unec), učiteljica Marija Bogataj, Lidija Bajt (Unec), Maja Gnezda (Unec) in Franci Udovič (Unec).
1939 Babno Polje – Na travniku v Bukovici
Slika je iz spominskega albuma, ki so ga s seboj odnesli kolonisti z Babnega Polja, ko so januarja 1946 odhajali na Štajersko. Ne vemo, kdo je avtor, ki je posnetek napravil ne prav veliko pred letom 1941, najverjetneje v času, ko so še gradili cerkniški odsek Rupnikove linije, ki ga je ob nemškem napadu na Poljsko 1. septembra 1939 v gradnjo prevzela vojska. Na sliki je namreč tudi vojak – morda vpoklicani rezervist – v starojugoslovanski uniformi. Bilo je v Bukovici, blizu Avguštinove hiše.
1943 Rakek – Ivan Turšič Iztok
Na sliki je Ivan Turšič – Iztok s soborcema. Ne vemo ne kraja ne letnice nastanka. Ima pa prekrasne lase, ki so mi najprej padli v oči.
1938 Rakek – Ivan Turšič, dokumenti
Devetnajstega oktobra 1938 je Ivan v tedanji Kraljevini Jugoslaviji od občinske uprave na Rakeku prejel Domovinski list.
1986 Cerknica – Železniška službena vozovnica
Uslužbenci državnih železnic so za potovanja z vlaki uporabljali službene vozovnice, ki so običajno veljale za celotno območje Slovenskih železnic ter do leta 1991 tudi za proge, ki so v Jugoslaviji spadale pod železniško upravo v Ljubljani. To so bile železniške proge v Istri vse do Pulja in proga Pivka-Reka. Predhodnik Slovenskih železnic je sicer bilo v obdobju 1973-1992 Železniško gospodarstvo Ljubljana.
1920 Trst – Narodni dom in Peganovi
Spominska plošča, Narodni dom, Trst 2026
V začetku 20. stoletja so Slovenci s svojim denarjem zgradili Narodni dom, ki je postal središče gospodarskega, kulturnega, družbenega in družabnega dogajanja takratne slovenske skupnosti v Trstu. Reprezentativna stavba v središču mesta je predstavljala simbol slovenskega gospodarskega in kulturnega razvoja. Posledično so nekateri italijanski krogi težko sprejeli dejstvo, da je Trst tudi slovensko mesto. Lahko rečemo, da je bil Trst v tistem času največje slovensko mesto, v njem je živelo okrog 57.000 Slovencev (za primerjavo, Ljubljana je imela v tistem času 40.000 prebivalcev). Žal ta razcvet ni trajal prav dolgo. Zaradi naraščajočega vzpona fašizma je bil Narodni dom leta 1920 požgan in popolnoma uničen, usode stanovalcev v njej pa različne.
1970 Cerknica – Turistična karavana (3)
Start turistične karavane v Cerknici ob 13. juliju, dnevu šoferjev
Vir: Brestov obzornik, IV (31. 7. 1970), št. 34, str. 8
- Od leve: neznan, takratni predsednik Marjan Meden za njim Franc Petan.
Begunje 1975/76 – Mala šola
1951 Grahovo – Prvo obhajilo
Na sliki so prvoobhajanci iz Grahovega z župnikom Janezom Jalnom.
- Od leve proti desni stojijo dekleta: Mima Grbec – Urbkova iz Štebrka, Marija Žnidaršič – Thincova iz Žerovnice v obleki iz Amerike, Zvonka Kraševec – Tšova iz Grahovega, Marija Turšič – Rutarjeva iz Žerovnice, Marinka Gradišar, Bločice, Anica Žnidaršič – Lunkova, Bločice, Danica Krajc – Špančkova, Grahovo.
- Stojijo: Pepca Uršič – Anžetova, Martinjak, Franc Mahne iz Grahovega, brat Vineta Mahneta z Rakeka, za njim je župnik Janez Jalen, Stane Marolt – Krištanov, Bloška Polica, Stane Štenta, Žerovnica.
Slika je iz zapuščine Franca Trudna, po grobi oceni iz okoli leta 1950, posneta pa nekje v Podcerkvi, mogoče na pobočju za vasjo, nedaleč od skednjev in sadovnjakov.
Stare slike 