V časniku Slovenski gospodar, podučnem listu za slovensko ljudstvo, Maribor 25. junija 1868 je dr. Matija Prelog podal pobudo za organiziranje Taborov.
Od več strani se je želja izrekla, naj bi se tudi Slovenci zbrali v veliki množini pod milim nebom, kakor v starih časih po stari slovenski navadi, in bi javno izrekli svoje želje in svoje zahteve.Taki zbori ali tabori so namreč dendenešnji dovoljeni po postavi, in kdo bode tajil, da nimajo Slovenci dosti želj pri srcu, ki bi jih radi očitno pred svetom izrekli, da se ustavni organi in slavna vlada lehko na nje ozira in jih uresniči.
Vzemimo tukaj v misel le naše preobilne davke, ki se odkar so zemljišča prosta, vedno množijo. Vsakdo zna, da tako naprej iti ne more.
Kmetijstvo, ki je od nekdaj bilo temelj in podlaga vsaki državi, se s presilnim obloženjem slabi in tako država sama dobi jetiko in hira. To mora inači biti, mora se najti način, da se državni stroški v red spravijo, da ne rastejo leto za letom državni dolgi in dače obenem, ampak da se davki spravijo v ravnotežje sopet z dohodki, da se zbrišejo doklade vojskine in druge, ki se od leta prepisujejo v davčne knjižice brez ustavnega vzroka in razloga.
Vzrok tolikim državnim stroškom in tolikim davkom pa je obče znan in pripoznan, ker je namreč država visela in še visi preveč na vojakih in uradnikih. Vojaki in uradniki se morajo zmenjšati in zmenjšali se bodo stroški in tudi davki. Da pa se to zgoditi more, se morajo narodi Avstrijski med seboj porazumeti, ne smejo vladati samo Nemci in Madjari, kajti taka vlada potrebuje sopet cele trume uradnikov in vojakov.
Vsi narodi morajo biti svobodni, ravnopravni.
V ravnopravnosti iščemo le pravico in ničesar več, ono pravico, ki meri in vaga z enim in istim laktom in z eno in isto vago meni, tebi, bremena in koristi, ki vse to, kar imajo Nemci in Madjari, daje tudi Slovanu, nič menj nič več, v duhu ljubezni in sprave.
Bolj se vzbuja, bolj se bode potegoval za tako ravnopravnost narod slovenski, dokler se je ne pribori. Ne damo se potolažiti s kako železnico; ki se kot darilo da poslancem, ki obiskujejo cislajtanski zbor, ampak narod ima pravico do polnega prava, kakor je uči razum človeški od samega Boga vsajen. In ravnopravnost je po našem živem prepričanju naši državi mili Avstriji edina spasonosna zvezda predhodnica boljše bodočnosti.
Zberimo se tedaj v blagem namenu lastne boljše bodočnosti in prida državinega tudi Slovenci na Kranjskem, Primorskem, Koroškem, Štirskem, povsodi, kder stanujemo, v velike tabore in izrecimo po slavnem izgledu naših bratov Čehov svoje želje, svoje zahteve, vsi pravični sosedi in Slovani bodo nas podpirali, poslanci pa tim leži pravici izpodovali. Narodi se bodo porazumeli, nezaupnost bo minola, število uradnikov se bo znižalo, avtonomija ali samouprava se bo množila, vojaki bodo le ob svojem času se zbirali za vaje in proti vunanjim sovražnikom, ne bodo več na straži proti domačim ljudstvom, čas miru bo ostal čas mira a ne vojakov, stroški bodo se zmenjšali.
Da postanemo konkretni, vzemimo v misel nekaj prašanj za Štirske tabore. Postavimo:
1. Število slovenskih Štirskih poslancev v deželni zbor se naj pomnoži po razmeri prebivalcev do 22 poslancev.
2. V Štirskem odboru naj bosta dva odbornika Slovenca.
3. Naj se napravi odsek slovenske namestnije Štirske.
4. Uradnikom služečim na slovenskem Štirskem naj se postavi rok, dokler imajo biti vešči jeziku slovenskemu v govoru in pismu.
5. Slovenska gospodarska šola in slovensko gospodarsko društvo.
6. Ravnopravnost jezika na glavnih in srednjih učilnicah.
7. Odštevanje prineskov za nemške zavode in ustanovitev slovenskih.
Da pa ta predlog ne ostane na papirju, pozivlje podpisani vrednik tega lista vse Štirske rodoljube odlikaše, deželne poslance, duhovnike, posestnike, odvetnike, biležnike, zdravnike, učitelje, in uradnike slovenske, koji se s to mislijo slažejo in jo hočejo izvršiti pomagati, da se dogovori določen načrt, ki se slavni vladi predloži tako tudi čas in mesto prvemu slovenskemu taboru v Štirskem Slovenskem in za to voli izvršiven odbor.
Zhod temu dogovoru naj bo 7. julija t. l. 03. uri popoldne v čitavnični dvorani, ki se v ta namen najame.
Do tega časa se naj tudi pismene izjave izvršijo. Slovenski časniki pa so lepo prošeni, da ta poziv ponatisnejo, kajti osebnih povabil ne bomo razpošiljali.
Dr. Matija Prelog,
v imenu začasnega odbora
1932 Velike Bloke – Proja
Na sliki je stran iz Gasilskega koledarčka za leto 1932 in v njem reklama za Projo. A to še ni vse. Priporočajo jo gasilcem, ker naj bi potem pumpa bolje delala.
1956/2026 Cerknica – 70 let ZŠAM (6)
Člani ZŠAM Cerknica na kongresu I.A.G.H.S. München 1983. Zveza ZŠAM Slovenije je bila članica Evropskega združenja, tako so se tudi naši uniformirani člani udeleževali kongresov.
Rakek 1977/78 – 8.b razred
1955 Babna Polica – Dekleta med ostrnicami
Tudi če ne bi imela niti enega podatka, bi se bilo tej fotografiji ostrnic s sušečim se žitom in košato nedeljsko oblečenimi dekleti težko upreti, vendar vemo vsaj čas: avgust 1955 piše na hrbtni strani slike. Ni moglo biti drugega kot nedelja, ko je vse tako idilično.
1959 Grčija – Turistični prospekt
Brošuro na sliki je leta 1959 izdala Direkcija za sejme in razstave pri Ministrstvu za trgovino v Grčiji, Atene, Trg Kaningos. Kot vso ostalo odvečno kramo sem jo dobila v hrambo, ko je stric ni več rabil. Ne vem, kje in zakaj jo je dobil, ker je bila namenjena pretežno podjetjem, ki so sodelovala z Grčijo ali pa so jo delili na mednarodnih sejmih in diplomatskih predstavništvih, da bi v Grčijo privabili investitorje ali/in turiste. Mogoče so preostanek razdelili po ostalih podjetjih in turističnih agencijah, da so spodbudili potovanja na jug. Natisnili so jo v tiskarni M. Pechlivanidis & co., ki je bila uradni dobavitelj za državne institucije in kraljevi dvor. Poleg zgodovinskih znamenitosti knjižica poudarja tudi modernizacijo države, znamenite sadjarske in druge pridelke ter pomembno trgovsko mornarico.
1942 Loška dolina – Povezani z Ogenjco
Na sliki je pogled s pobočja Ulake čez Loško dolino in zasneženo Racno goro proti jugovzhodu kot ga je nekoč pred vojno posnel Alojz Tomec. Spodaj vidimo Korletovo fabriko in parno žago Marof s kopami desk, v ozadju na sredini idilični Viševek in komaj zaznavno Vrhniko ob vznožju hribovja, na desni strani slike pa Ta rjav klanc, koder vodi cesta mimo Šice in Cerulaka v Jermendol in proti Babnemu Polju. V sredini čisto zadaj se nad Gorenjimi Poljanami vzpenja Petelinjek. Če pa bi lahko videli skozi te hribe in doline od Vrhnike natanko na vzhod, bi tam nekje onkraj Loškega Potoka, čez dobrih 10 km zračne črte opazili, da na južni strani 1030 m visokega hriba Ogence dobro skrita in malo znana kraška jama že čaka na usodne dogodke, ki so jo s svojo tragedijo postavili na zemljevid slovenskega partizanskega zdravstva in slovenske zgodovine sploh.
- Na sliki so spredaj: Kettejeva, Miran Jernejčič, Božidara Brecelj, Jože Ileršič, Franc Kranjc.
- Zadaj: Iva Šušteršič, Jožefa Rudolf, Tončka Jernejčič, Vesna Jernejčič, Ivanka Gantar.
1946/49 Apaška dolina – Šimanovi na Štajerskem
Ta fotografija neznanega avtorja ni iz albuma, ki je bil posvečen odhajajočim Babnopoljcem, preseljenim na Štajersko, vendar prikazuje prav ene od njih – Šimanovo družino iz Bukovice v Babnem Polju, ki je leta 1946 z drugimi sovaščani odšla živet v Apaško dolino. To je edina slika, ki prikazuje babnopoljske koloniste na Štajerskem v zgodnejšem obdobju po naselitvi, kar jih poznam, a gotovo jih obstaja še kaj.
Prizorišče posnetka je pred neko hišo z zastekljenim visokim vhodom in manjšim oknom na desni ter tlakom po tleh, v kotu zadaj sloni tanjša prekla ali morda grablje.
Stare slike 