1961 Cerknica – Nova Delikatesa
Slika je nastala pred obnovljeno trgovino Trgovskega podjetja Škocjan Rakek, ki je bila leta 1961 odprta v spodnjih prostorih Žumrove hiše v centru Cerknice. Obnovljeno pravim zato, ker je bila od leta 1948 tu že trgovina Tabor. Razlog za nastanek skupinske fotografije je zagotovo povezan z novim odprtjem le te. Ne glede, ta trgovina, sicer pod drugim lastnikom, obratuje še danes in jo Cerkničani najbolje poznajo po imenu Delikatesa.
1935 Markovec – Belmalenska Ladica
Deklica Ladica Petrič, rojena leta 1929 v Belem malnu najstarejšemu sinu Ivanu in njegovi ženi Milki, je tu stara kakih šest let. Za fotografiranje so jo lepo uredili in moderno pražnje oblekli. V tem času njena družina ne živi več na očetovem domu v Belem malnu, ampak pri Špetnaku, ob žagi Franja Žagarja, kjer ima njen oče službo kot uradnik. Ni več edinka, je pa gotovo najbolj radovedna v družini in očetu neprestano za petami. Pozna vsak kotiček na žagi in okoli Obrha, ki se peni pod mostom, ne boji se nikogar in zato doživlja marsikaj zanimivega.
Njen oče je razgledan in izobražen človek naprednega duha, ki je tesno povezan z delavci na žagi in z vaščani. Tudi mati je razgledana in svobodomiselna ženska, ki zdaj ni več v službi v Mlakarjevi trgovini tam poleg, ampak se posveča družini. Delodajalec Žagar dobro plačuje svoje delavce in nameščence, ima moderno podjetje, ki daje kruh okoli štiridesetim delavcem in življenje je dobro. Toda …
1935 Rakek – Pred mostom
Nekje v tridesetih letih dvajsetega stoletja so Ivano Puntar obiskali sorodniki. Slikali so se na Postojnski cesti, nasproti Gregoričeve hiše. Glede na bujno rastje na Demšarjevem vrtu in lahnih oblačilih je bilo srečanje enkrat poleti.
Begunje 1970/71 – 2. razred dopoldan
V šolskem letu 1970/71 je v Begunjah 2. razred dopoldan obiskovalo 18 učencev. Z njimi je bila razredničarka Jožica Košir. Tokrat so se slikali pod lepo cvetočimi kostanji, ki so rasli ob šoli. Fotograf Jože Žnidaršič je spet povedal kakšen zanj značilen dovtip, saj se večina učencev sproščeno smehlja. On je pač to znal!
Razglednica Rakeka iz tridesetih let dvajsetega stoletja, ki jo je založil trgovec in gostilničar Anton Demšar z Rakeka.
1955 Velike Bloke – Pri spodnji štirni
Voda je vir življenja, brez vode ni nič, brez pitne vode pa sploh nič. Kroži tudi rek, da voda še za v šulen ni dobra, držijo pa seveda prve trditve. Od nekdaj so se ljudje naseljevali ob vodnih virih. Posebej je to veljalo na kraškem svetu, kjer voda hitro izgine v požiralnikih ali pa ob sušah presahne. Ob izvirih in vodnjakih – štirnah po bloško – je potekal velik del vaškega življenja. Ljudje so hodili po vodo za gospodinjstvo, napajali živino, prali zelenjavo in svinjsko skuho, prali perilo in v jeseni namakali lesene kadi in čebre, da so se doge napile in je bila posoda primerna za kisanje zelja in repe. Vsakodnevna opravila torej, obenem pa priložnost za pogovor, izmenjavo novic in čenč pa tudi kakšen spor se je skuhal ob tem.
1917 Avstro-Ogrska – Nekje na fronti
Razglednica, ki je risana, predstavlja vojake v taboru, dva pa ravnokar prihajata in pred seboj ženeta shiranega psička. Iz zapisa v spodnjem desnem kotu izhaja, čeprav je slabo viden, da se mu ne godi nič dobrega in verjetno ne bo učakal jutrišnjega dneva. Lakota je huda reč. Dr. Ruža Vreg je bila po drugi svetovni vojni zdravnica v Prekmurju. V svoji knjigi z naslovom »Podeželska zdravnica« je zapisala, kako je nekega dne prišla k možakarju, ki ni imel nič in še manj, pa si je kuhal golaž in tudi njej ponudil malo. Vprašala ga je, kje je dobil meso, ko pa nič nima ne zemlje ne živine, pa ji je odvrnil: »Naj bo presek ali pesek, samo da je mesek.« Stekla je iz hiše in za ograjo bruhala.
1948 Cerknica – V Trgovini Tabor
Slika iz trgovine Tabor, ki je bila preseljena iz Hrenove v Žumrovo hišo, lepo prikazuje notranjost in nas vrne v čas, ko so bile trgovine preproste in so v povojnih časih omogočale nabavo osnovnih življenjskih potrebščin in hrane. Za lesenim pultom sta nasmejani trgovki, ki sta zraven visokih stalaž videti prav majhni. Kljub težkim časom so ljudje ob obisku trgovine vedno našli čas tudi za kratek klepet, saj so zaposleni poznali vse stranke po imenih in obratno. Takratna prodaja in nakupovanje v trgovinah ni niti malo primerljivo z današnjim časom. Kljub temu je trgovina služila svojemu namenu in čisto lahko rečemo, da so bile to trgovine z dušo.
1929 Radovljica – Stara starša
Fotografija neznega fotografa je nastala leta 1929 v Radovljici in prikazuje moja stara starša po očetu, Franceta in Elizabeto. Staremu očetu je bilo takrat 80 let.
O svojih starih starših po očetu vem malo. Moj stari oče je bil posestnik, gostilničar, imel pa je tudi majhno trgovino v Dvorski vasi na Gorenjskem.
France in Elizabeta sta imela 10 otrok. Moj oče je bil najmlajši.
1897 Trst – Še en vojaški zvezek s pesmimi
V zvezku Andreja Trudna je zapisan tudi nekakšen vprašalnik o ženitvi oziroma izbiri dekleta – malo za hec malo zares. Pa še lepa pesem na drugi strani v rubriki Pesmi ljubezni, ena med mnogimi – Prešernova Strune milo se glasite.
Na tej strani je zanimiv zapis čisto spodaj: Artilerielaboratorium am Alt Pantaleone Hoche am 18. Mai 1908 Andrej Truden (Četovodja). So bile to topničarske vaje, pa je imel cugsfirer čas prepisovati zabavna besedila? Domneva ne drži vode, kaj zapis pomeni, pa tudi ne bi vedela pojasniti, če sem ga sploh prav prebrala. Morda tudi tu piše Wache namesto Hoche ali Hache? Torej straža? Precej priročno za vojaka …
