Skip to content

1936 Rakek – Piknik

1. 04. 2023


Turkovi so na pikniku v naravi. Na belem prtu je potica, kjanterca, rešpetlin in časnik Jutro. Nekaj se je pa gotovo našlo še v cekarju. S seboj so vzeli tudi psa. Zgoraj levo je Rudolf Turk, imenovan tudi Vipav’c, desno od njega je njegova hči Vida, poročena Strohsack, praprababica mojih vnukinj, pod njo je njena mati Antonija, desno spodaj pa Antonijina sestra Gabrijela.

več..

1941-45 Notranjska – Vinko Bavec med vojno na Notranjskem

31. 03. 2023

Vinko Bavec med vojno na Notranjskem

Vinko Bavec med vojno na Notranjskem
stareslike.cerknica.org, marec 2023

Na Vinka Bavca sem postal pozoren, ko sem kot kustos dokumentalist v Fototeki Muzeja novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani videl njegove fotografije Notranjskega odreda. O njegovi življenjski poti nisem vedel ničesar, zato sem leta 2007 vprašal njegovega medvojnega sodelavca v okviru fotosekcije Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta Edija Šelhausa, ki je dejal, da je bil Bavec profesionalni fotograf iz Ljubljane. Zaradi napačnih podatkov me je vedno bolj zanimalo, kdo je bil Vinko Bavec? Spoznal sem njegovega vnuka Stojana Dominka in ga večkrat obiskal v Brežicah. Seznanil me je s pestro in razgibano Bavčevo življenjsko potjo in mi dal na razpolago fotografsko gradivo. Šest let kasneje 2013 sem s pomočjo založbe Orbis izdal knjigo Fotografi družine Bavec. Vsi razen starejše hčere Slavke, so bili povezani s fotografsko dejavnostjo. Bili so zavedni domoljubi in so med vojno sodelovali z narodnoosvobodilnim gibanjem, razen Milana, ki je bil še otrok.

Bavčeva agilnost je ob vseh drugih dejavnostih segla tudi na politično področje. Po prihodu v Brežice leta 1932 je kot Maistrov borec ustanovil Legijo koroških borcev in bil njen predsednik vse do okupacije aprila 1941. Da bi obeležil sedež legije, je na svojo hišo poleg napisne table za obrt obesil tudi sliko knežjega kamna. Ob nemški okupaciji Brežic so jim kot zavedni slovenski družini zaplenili premoženje in jih ponoči 21. aprila 1941 nasilno odpeljali na Hrvaško blizu Samobora. Tam so jih izpustili in zagrozili, da se ne smejo vrniti domov v Brežice. Iz Zagreba jim je uspelo priti v Ljubljano, potem pa se je žena z otroki umaknila k svojim sorodnikom v Sajevec pri Ribnici na Dolenjskem, ki je bila pod italijansko okupacijo. Vinko pa se je poleti 1941 skrivaj vključil v organizacijo Osvobodilne fronte (OF) na območju Šiške. Kot fotograf je bil zadolžen za razmnoževanje propagandnega materiala, a je zaradi neprestanih racij jeseni 1941 odšel k družini v Sajevec pri Ribnici na Dolenjskem, kjer je nadaljeval z ilegalnim delom. Izdeloval je propagandne odporniške letake in jih skrivaj razobešal na vidna mesta.

Ko je Vinko maja 1942 dobil sporočilo, da mora v Loško dolino, je s seboj odpeljal mlajšo hčerko Sonjo, ki mu je pomagala pri propagandnem delu (risanje plakatov, razglasov) in prenašanju ilegalnih sporočil za partizansko gibanje. V letu 1942 je Vinko Bavec, s partizanskim imenom Cene s hčerko Sonjo stanoval in se skrival pri družini Janežič, hišno ime pri Renkočih, v Markovcu.

* Kurir Notranjskega odreda na motorju v Ložu, avgusta 1942

* Ruševine hiš ob glavni cesti v vasi Travnik po italijanski ofenzivi na Notranjskem, julija 1942

* Ruševine ene izmed najlepših hiš v Sodražici po italijanski ofenzivi na Notranjskem, avgusta 1942

* Partizana Notranjskega odreda pod križem v Starem trgu pri Ložu na Notranjskem, 1944

* Zbor Notranjskega odreda, Notranjska, 1944

* Planiranje Nadleškega polja za partizansko letališče Nadlesk v Loški dolini

V okviru svojih zadolžitev je Bavec julija 1942 fotografiral številne ruševine hiš in požganih vasi po veliki italijanski ofenzivi na Notranjskem julija 1942: Pudob, Lož, Igo vas, Vrhniko pri Ložu, Studenec na Blokah, Travnik, Sodražico. Na podlagi teh fotografij ga lahko prištejemo fotografom, ki so že leta 1942 dokumentirali okupatorjevo dejavnost: Mirko Bračič Jule Sočan in Jože Kotnik. Bavčeve fotografije zelo verno prikazujejo posledice terorja italijanske okupacijske vojske. Nekdo ga je videl fotografirati, zato ga je ovadil partizanom Notranjskega odreda, ki so ga aretirali. O tem dogodku, ki je Bavca zelo prizadel, je sovaščan iz Markovca Jože Tišler povedal naslednje: »Moj oče Ludvik Tišler je prišel s partizansko izvidnico v tabor Notranjskega odreda v Dolnje Poljane in tam zagledal Ceneta (Vinka Bavca) z zvezanimi rokami. Oblikovali so že partizansko sodišče, da bi ga obsodili sodelovanja z italijansko okupacijsko vojsko. Moj oče, ki je bil Bavčev prijatelj in sovaščan je s svojo besedo jamčil, da je zanesljiv in pošten. Tega dogodka se Bavec ni rad spominjal, mi pa je kasneje potrdil, da mu je moj oče verjetno rešil življenje.« Toliko bolj, ker so bila leta 1942 in še posebej v veliki italijanski ofenzivi pravila konspiracije zelo stroga zaradi nevarnosti izdajstva. Zato so se s fotografsko dejavnostjo lahko ukvarjali le vodilni v partizanskih enotah. Delovanje na terenu je bilo zelo nevarno in nepredvidljivo. Bavčevo dejavnost so po izdaji v okolici Loža odkrili italijanski vojaki in ga skupaj s hčerko Sonjo 1. avgusta 1942 aretirali in zaprli. V okolici Cerknice so ga hoteli ustreliti, zadnji trenutek pa ga je rešila enajstletna hči Sonja, ki se ga je vsa prestrašena močno oklenila in tako preprečila, da bi ga ustrelili. Italijanske okupacijske oblasti so ga avgusta 1942 poslale v taborišče Monigo pri Trevisu v Italijo. V taborišču se je povezal z organizacijo OF in v njej aktivno propagandno deloval.

* Pogreb 10. septembra 1944 v boju z domobranci padlih partizanov Notranjskega odreda v Viševku

* Kuharji in skupina partizanov Notranjskega odreda v Starem trgu pri Ložu, 1944

* Partizani v Starem trgu pri Ložu, 1944

* Partizanska tipkarica na položaju v okolici Senovega, poleti 1944

V začetku septembra 1943 se je vrnil k svojcem v Sajevec pri Ribnici. Kmalu si je opomogel in je že 12. septembra 1943 odšel v Notranjski odred ter znova začel fotografirati. Ponovno je do odhoda v Črnomelj v začetku leta 1945 občasno stanoval in se skrival pri družini Janežič v Markovcu pri Ložu. V tem času je snemal serijo fotografij partizanov Notranjskega odreda v Starem trgu pri Ložu. Iz ostrih posnetkov je razvidno, da je odlično obvladal portretno fotografijo. Po povednosti v tem obdobju najbolj izstopajo posnetki iz začetka marca 1944: borca Notranjskega odreda pod križem v Starem trgu pri Ložu, kuharji in skupina partizanov Notranjskega odreda v Starem trgu pri Ložu.

Snemal je počitek Gubčeve brigade na Notranjskem; pogreb komandanta Notranjskega odreda Draga Furlana in dveh tovarišev, ki so padli v boju pri Radleku 19. junija 1944; zbor Notranjskega odreda; borce Notranjskega odreda; pogorišča na Notranjskem, kot je pogorišče vojašnic na Velikih Blokah; pogorišča v Žerovnici; požgano cerkev v Grahovem; porušeni hotel Žumer v Cerknici; Rakek, Slivnico, Cerknico in Cerkniško jezero itn. Poleg navedenega prevladujejo predvsem spominski posnetki borcev in bork Gubčeve brigade ter portreti partizanov in partizank poleti 1944 na Notranjskem. Fotografiral pa je planiranje partizanskega letališča Nadlesk v Loški dolini; štab Ljubljanske brigade poleti 1944 na Notranjskem; pogreb partizanov, ki so padli v bojih pri Starem trgu pri Ložu septembra 1944, itn.

Iz ohranjenih poročil je razvidno, da je Bavec zelo dejavno organiziral fotoreportersko mrežo, nakup in prevoz fotomateriala in potrebščin po Notranjskem in Belokranjskem okrožju. Pri tem je izkoristil predvojne trgovske izkušnje in poznanstva. Franja Veselka je prosil za kolo, za dovolj leica filmov in orožje. Fotomaterial in potrebščine je Bavec dobival iz Zagreba, Karlovca in Trsta. Brez zapestja leve roke, je s protezo peš in s kolesom dnevno prepotoval tudi do 70 kilometrov. Poleg organiziranja fotoreporterske službe po okrajih je bil zadolžen tudi za oskrbo fotosekcije SNOS-a; oskrboval jo je s filmi in fotografskim papirjem.

Konec aprila 1945 je partizanska vojska hitela osvobajat ozemlje do zahodnih in severnih meja slovenskega narodnostnega ozemlja, da bi uresničila program Zedinjene Slovenije. Tudi obe osrednji fotosekciji, fotosekcija Glavnega štaba Slovenije in fotosekcija SNOS-a, sta svoje fotoreporterje, skupaj s tistimi, ki so delovali zunaj fotografskih sekcij, iz osvobojene Bele krajine napotili proti Slovenskemu Primorju, Trstu in Gorici, da bi čim bolje dokumentirali sklepne boje. Med njimi pa ni bilo Vinka Bavca, ki se je kot starejši fotograf in invalid po osvoboditvi, 9. maja 1945, odpravil iz Črnomlja domov v Brežice.

Člani fotosekcije SNOS, Bela krajina, marec 1945:
* Jože Bitenc, Vinko Bavec
* Daro Kopinič, France Brenk, Edi Šelhaus, Rozalija Gorše
* Alfred Kos, Franjo Veselko, Maksimiljan Zupančič, Ivan Pirnat
* Člani fotosekcije SNOS, Bela krajina, marec 1945, foto: Edi Šelhaus

Vse fotografije so iz zbirke Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije
Besedilo je napisal: Dejan Vončina

Prispevek je napisal: Dejan Vončina.

Kraj: Notranjska
Datum: 1941-45
Avtor: Vinko Bavec
Zbirka: Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije
Skenirano: —
Oblika: datoteka

1976 Rakek – Srečanje sošolcev Meščanske šole na Rakeku

30. 03. 2023


Na fotografiji so udeleženci srečanja sošolcev – maturantov Meščanske šole na Rakeku, letnik 1931-32, ob 45-letnici mature. (25.9.1976)

več..

1962 Rakek – SZDL Jugoslavije

29. 03. 2023

Na sliki sta sprednja in zadnja stran izkaznice Marjance Albreht. Prejela jo je, ko je postala članica Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije (v nadaljnjem besedilu SZDL).

več..

1926 Dane – Takega malna pa še ne!

28. 03. 2023


Tu so leta 1926, sodeč po letnici na hrbtni strani slike, pripravljali obnovo mlina v Danah, kot pove Anton Kandare iz Starega trga, rojen v Danah. Avtor slike ni znan, na njej pa so žagarji, ki s posebno ročno žago v okvirju na dvignjenem odru pripravljajo trame za obnovo ostrešja in morda tudi kakšnih mlinskih naprav. Na hrbtni strani sta poleg letnice še dve imeni: Šepec Anton, ki bi bil lahko (bodoči?) zidarski mojster, Andretov iz Dan, in mu po občutku pripisujem postavo na zgornjem delu slike ter Kraševec Alojz, najverjetneje lastnik mlina in mogoče darovalec slike, ki jo hrani Anton Kandare v Starem trgu.

več..

Cerknica 1971/72 – 2. b razred

27. 03. 2023


Pred nami je 2.b razred v šolskem letu 1971/72. Nasmejani, prisrčni, otroško nagajivi, skratka zelooo simpatični.

več..

1947 Borovnica – Zveza sindikatov Jugoslavije

26. 03. 2023


Rakovčan Franc Albreht st. se je v Zvezo sindikatov Jugoslavije (ZSJ) vpisal leta 1947. Tedaj je živel v Borovnici. Izkaznica ima slovenski napis. Leta 1960 je prejel novo, ki je bila sive barve in je imela napis v srbščini.

več..

1913-1924 ZDA – Lažanov oče Alojz Žnidaršič, drugič

25. 03. 2023


Tu so na sliki trije ali vsaj dva Baragova iz Podcerkve ob poroki enega izmed njih. Prvi zadaj levo stoji Alojz Žnidaršič, poznejši Lažanov zet, mož Ivane Benčina, o katerem teče pripoved v tem in prejšnjem prispevku. Njegova življenjska zgodba je v marsičem podobna zgodbam drugih Notranjskih mož tistega časa. Tudi on je bil dvakrat v Ameriki še pred poroko, ko se je star 38 let leta 1924 oženil.

več..

1934 Brežice – Marija Bavec – Mimi, partizanska fotografinja

24. 03. 2023

Marija Bavec - Mimi, partizanska fotografinja

Marija Bavec – Mimi, partizanska fotografinja Stareslike, 3. 3. 2023

Njeno fotografsko dejavnost sem začel spoznavati, ko sem proučeval fotografsko in življenjsko pot njenega moža Vinka Bavca. Obema sta trgovski poklic in podjetnost omogočila, da sta se začela uspešno ukvarjati tudi z donosno fotografsko obrtjo. Če je mož izhajal iz revne številne družine iz vasi Markovec pri Starem trgu pri Ložu, je Marija izhajala iz premožne družine Lovšin iz Sajevca pri Ribnici na Dolenjskem. Oba sta bila narodno zavedna, zato sta se pridružila narodnoosvobodilnemu gibanju med drugo svetovno vojno.

* Ateljejski portret Marije Bavec, Brežice, nastal okrog 1934. Foto: Vinko Bavec, hrani Posavski muzej Brežice.

Iz tega obdobja sem odkril v Fototeki Muzeja novejše zgodovine Slovenije okoli 200 posnetkov Marije Bavec iz okolice rojstnega Sajevca pri Ribnici, kjer je kot aktivistka OF posnela pogreb borcev, portrete partizanov in partizank ter otrok v letih 1943/44. Te posnetke so do sedaj zmotno pripisovali njenemu možu Vinku Bavcu. Njeni avtorski medvojni posnetki so izredno pomembni, ker je do sedaj edina fotografinja, ki je posnela borke in borce na terenu med več kot 160 odporniškimi fotografi v Sloveniji. Ti ohranjeni posnetki dokazujejo, da je bila med vojno poleg skrivnega aktivističnega dela aktivna tudi na fotografskem področju. V svojem življenjepisu Marija Bavec navaja:

»Bila sem tudi partizanski fotograf in izdelovala slike po naročilu, katere so še danes shranjene v Muzeju NOV v Ljubljani,«

Kar navsezadnje ni čudno, saj je bil njen mož Vinko Bavec med vidnimi fotoreporterji in organizatorji fotoreporterske službe v partizanih. Tudi po vojni je občasno pomagala svojemu možu v fotoateljeju v Brežicah, iz tega obdobja se je ohranilo nekaj kvalitetnih portretov.

* Partizanski fotoreporter Vinko Bavec po prihodu iz italijanskega taborišča Monigo, Sajevec pri Ribnici, september 1943, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije.

Žena Marija, s partizanskim imenom Milena, se je že jeseni leta 1941 povezala z aktivisti OF iz ribniškega okrožja in partizani. Proti koncu leta 1941 je postala članica OF. V letih 1941–1942 je kot aktivistka OF zbirala razne potrebščine, hrano in obveščevalne podatke za partizane, skrivaj je fotografirala portrete partizanov in partizank ter razvijala filme in izdelovala kopije za osvobodilno gibanje. Praktično je vsa družina Bavčevih, razen mlajšega sina Milana, pomagala partizanom. Hčerka Sonja je leta 1941/42 kot 11-letna kurirka na razne načine, največkrat s konjem, v vreči žita prepeljala sporočila za partizane v vas Kot, Sodražico in Novo Štifto. Poleg matere Marije Bavec je Sonji sporočila pripravila njena teta Angela Lovšin iz Sajevca. Starejša hči Slavka pa je odšla v partizane, kjer je bila odlikovana za zasluge za hrabrost.

Po italijanski okupaciji septembra 1943 se je fotografska dejavnost v partizanih na terenu razmahnila; na razpolago je bilo več fotografskega materiala, kar se je navsezadnje pokazalo pri fotografski dejavnosti Marije Bavec. Še isti mesec septembra 1943 je posnela serijo fotografij pogreba padlega partizana “Županovega” iz Gorenje vasi pri Ribnici in pogreb partizana Šilca iz Sajovca pri Ribnici ter kar nekaj portretov partizanov in partizank iz okolice Ribnice (Fototeka Muzeja novejše zgodovine Slovenije, številke leica filmov: 39, 40, 52, 61, 68, 102). Zanimiva sta tudi posnetka njenega moža Vinka Bavca, ki se je vrnil iz italijanskega taborišča Monigo in se znova pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju kot vidni organizator fotoreporterske službe in partizanski fotoreporter.

* Partizanka Notranjskega odreda najstarejša hči Slavka Bavec, Sajevec pri Ribnici, december 1943, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije.

Čeprav prevladujejo spominski portreti partizanov, partizank in otrok iz Sajevca pri Ribnici, lahko vidimo, da je kljub slabšim tehničnim pogojem Bavčeva solidno obvladala portretno fotografijo, ki je toliko bolj izostrena v zimskih razmerah s snegom decembra 1943 in januarja 1944. Naredila je tudi nekaj lepih zimskih posnetkov starejše hčere Slavke s smučmi in dva prisrčna posnetka mlajšega sina Milana z leseno igračo – osličkom.

* Najmlajši sin Milan Bavec z lesenim osličkom, ki mu ga je podarila sestra Sonja Bavec, Sajevec pri Ribnici, december 1943, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije.

Dragocenost ohranjenih portretov je tudi v tem, da lahko vidimo, kako so bile partizanke in partizani oblečeni in oboroženi.

* Partizanka in partizan, Ribnica, september 1943, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije.

* Komisarka Ribniškega področja Ivanka Mulec s partizanom, Sajevec pri Ribnici, pozimi 1944, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije.

* Družinski portret Bavčevih: spredaj so Marija, Milan in Vinko, zadaj stojita Slavka in Sonja, atelje v Brežicah, 1945, hrani Posavski muzej Brežice.

* Sonja Bavec s fotoaparatom in bliskavico, 1948, hrani Posavski muzej Brežice.

* Portret Sonje ok. 1950, hrani Posavski muzej Brežice.

Prispevek je napisal: Dejan Vončina, marec 2023

Prispevek je napisal: Dejan Vončina.

Kraj: Brežice, Sajevec pri Ribnici, Ribnica
Datum: 1934 (naslovna fotografija), 1943, 1945, 1948, 1950
Avtor: Marija Bavec, Vinko Bavec
Zbirka: Muzej novejše zgodovine Slovenije, Posavski muzej Brežice
Skenirano: —
Oblika: fotozgodba

1946 Michigan – Družina Andreja Kordiša iz Gornjih Poljan

23. 03. 2023

To je družina Andreja Kordiša iz Gornjih Poljan v Loški dolini, ki se je v upanju, da bi njegova družina živela dostojno življenje in ne životarila, izselil v Združene države Amerike.

več..

%d bloggers like this: