1938 Kirkland Lake – Družina Otoničar (1)
Matija in Tončka Otoničar sta si svoj novi dom uredila v Kanadi. Sestri Francki je v Cerknico poslala sliko s svojo družino.
1960 Notranjska – Ročno nakladanje lesa na kamion
Fotografija prikazuje nakladanje lesa-hlodov na kamion. Ekipa je bila kar številna, poleg šoferja, ta je le upravljal kamion, je bil potreben še merilec, ki je les izmeril in pripravil dokument, in štirje nakladalci. Zakaj so bili potrebni štirje nakladalci? Ali ne bi bila dovolj dva? Ne, dejansko so bili potrebni štirje: običajno je bilo potrebno les valiti ali potiskati na kamion po legah navzgor in to sta delala dva nakladalca, ki sta valila (obračala z mačkom-obračalko). Ker so bili to običajno debeli in težki hlodi, sta morala dva druga nakladalca podstavljati po legah cepin, da ne bi hlod zdrsnil navzdol in pokopal delavcev pod seboj. Tudi če se je valil les navzdol na kamion, sta morala dva nakladalca s cepini na legah zadrževati hlod, da ni z vso silo priletel na kamion. Da so lahko nakladali kamione, pa tudi vozove, so bili ob gozdnih cestah rampni prostori (rampe, krlišča). To so bila mesta, kjer je bila cesta vkopana, ali drugače vzvišeni prostori, kamor so furmani privlekli les.
1938 Rovte – Potna izkaznica
Rozalija Otrin – s čim neki se je ukvarjala, da je potrebovala potno izkaznico, ki je na sliki. Zapečkarji je namreč niso potrebovali.
1960 Unec – Zadružna košnja (2)
Slika ni najbolj ostra. Od leve so:
- neznan;
- Rutarčkov Janez (Gnezda) z Unca;
- Marjan Brzek;
- Franc Perko st. iz Slivic;
- Mesarjev Fronc iz Ivanjega sela;
- Martin Petrič iz Nove vasi na Uncu in
- Hlad iz Hribc.
1979 Jadran – Nikola pa jst, ponovno
Nikola pa jst sva bila res prijatelja, ker sva bila oba glih prou za hece in z vsemi žavbami namazana. Tu sva se slikala na pomolu poleg ladje. Ti samo poglej, koliko imam las. Saj jih imam še, ampak so se pomaknili ene pol metra bolj dol pa spremenili so se v špeh.
Vsak večer smo se ustavili v drugem pristanišču in tam šli zvečer malo ven, prespali in zjutraj naprej. Tu, kjer z Nikolo stojiva, je bil lokalni korzo. Po večerji, ko smo se še odločali, kam bomo šli, če bomo sploh šli in če je kam za it, smo sedeli na ladji, lokalni lepotci pa so že prišli na korzo vsi spedenani, dišali k vijolice in z litrom pocukrane vode v laseh. Me smo jim pa z ladje žvižgale in dajale nesramne opazke, kot smo bile vajene od doma, to so njihovi rojaki počeli nam. Mater jim je bilo nerodno, samo so bili pa face. Šli so do konca pomola, kot da se njih to ne tiče, potem pa nazaj in tisti večer jih ni bilo več na spregled. So prišli pa drugi in bilo je tako zabavno, da se nikomur več ni dalo v mesto.
Rakek 1966/67 – 7.a razred
Pred nami je klasična slika ob koncu šolskega leta 7.a razreda pred osnovno šolo na Rakeku. Učenci slikani v družbi razredničarke Silve Kogej.
1979 Zadar – Maturantski izlet
Na maturantski izlet smo šli z ladjo. Odhod je bil iz Postojne, ker je le tam ustavil brzovlak. Odpeljali smo se proti Zagrebu in potem celo noč po Hrvaški do Knina.
Jaz se tega sicer ne spomnim, tako drugi pravijo in moram jim verjet. Spomnim se čakanja na neki mali železniški postaji. Vir pravi, da je bil Knin. Pogledala sem slike na internetu. V Kninu je velika postaja, jaz se spomnim manjše. Je pa tudi res, da se spomnim kraja, kjer smo prenočevali zadnjo noč pred povratkom na izhodiščno točko in ime kraja se začne s črko N. Kot smo kasneje ugotovili, je bila to Kukljica. Toliko o zanesljivosti mojega spomina.
1940 Nadlesk – Žetev in mlatenje žita
Andrejčevi iz Nadleska se veselijo zajetnega kupa zlatorumene pšenice. Nekaj je gotovo – kruha ne bodo lačni. Vsi so delovno oblečeni, Jakob nosi klobuk, dekleta so pokrita na marinko, le Pepca je pokazala dolge valovite lase, zavezane z ruto na tilniku. Očitno je bil lep dan, ker imajo kratke rokave. Med njimi sta tudi priseljenec Lazo in vaščan Jože v delovnih oblekah in obuta v okovane čevlje. Morda sta jim pomagala, da bi se prikupila lepim dekletom?
1929 Rakek – Železniška postaja Rakek
Februarja leta 1929 je bila po vsej Notranjski huda zima. Po podatkih časnika Jutro je bila na Rakeku najnižja izmerjena temperatura minus 30 stopinj. Mnogo dni je padal sneg in promet med kraji je bil onemogočen. Tudi vlaki niso vozili.
1957 Cajnarje – Malinovec
Na malinovec se je že čisto pozabilo. Včasih je bila to skoraj ednina brezalkoholna pijača, ki so jo prodajali v gostilnah. Tačrna in tarumena kokta se je dobila kasneje, konec petdesetih let. O tem pa kdaj kasneje.
V arhivu Stareslike nisem našel fotografije, na kateri bi bil malinovec. Sem pa našel to fotografijo, ki je nastala pri gostilni v Cajnarjih v času, ki se ga spomnim po malinovcu.
