1960 Lož – Frača
Frače so izginile iz spominov. Najprej smo sliko iskali v arhivu Stareslike. Pa nič. Potem smo brskali po internetu, pa tudi tam slike frače, kakršne so bile nekaj čisto običajnega, nismo našli. Kaj šele, da bi našli fračo, ki bi jo lahko fotografirali. To, da ni slik in ohranjenih frač, potrjuje, da so bili tastari zelo proti fračam. Bali so se stroškov zaradi razbitih šajb na oknih, saj so bile precej drage, povrhu vsega pa še čisto nepotreben strošek. Uničili so jih takoj, ko jim je prišla v roke. Ana je na poizvedovanje odgovorila: “Frače se vsi radostno spominjajo, vendar je nobeden več nima. Vse so končale v ognju. ”
Mišo Strman pa se jih še dobro spomni in nam je prav za ta prispevek takšno tudi narisal.
Na razglednici neznanega avtorja s središčem Loža iz okoli leta 1961 je spredaj videti spomenik NOB, ki spominja na napad na Lož 19. oktobra 1941, enega prvih znakov odpora proti okupatorjem. Na levem vogalu je videti še neometano Špelinovo hišo, v sredini zgoraj starodavno župnišče, ki ga ni več, malo iz sredine pa na začetku Mandrg hišo, kjer je bila tisti čas že (ponovno) trgovina. Na pragu pod tablo stoji ženska postava, ob njej pa dva ali trije otroci – zdaj pa tudi ni več ne trgovine ne hiše. V ulici za trgovino so med vojno požgane, zdaj pa že obnovljene loške hiše.
Cerknica 1983/84 – 8. a razred
V šolskem letu 1983/84 se je ob telovadnici Cerknica slikal 8. a razred s svojo razredničarko Cvetko Levec. Pridružila se jim je še šolska psihologinja Nada Harmel.
1954 Dolenja vas – Na brvi
V Dolenji vasi, na prvi leseni brvi čez potok, je skupina otrok, ki radovedno gleda fotografa. Nam najbližji fant na sliki je Janez, lastnik te fotografije, in se spominja, da jih je slikal sorodnik iz Amerike.
Otroci:
- zadaj Cvetka Žnidaršič – Mešatava,
- Tone Švigelj – Andrejcov, visoko drži palico,
- spredaj Marjan in Janez Dovjak – Markcava.
1935 Lož – Rubež
»Na gruntih nam banke že davno sedijo,
obresti in davki nam pijejo kri,
od žuljev se naših pijavke redijo,
zaman kmet znoji se in trpi.«
(Iz pesmi nabrusimo kose)
Na sliki je obvestilo o licitaciji eno leto stare junice v vrednosti 800 din. Obvestilo je z dne 26. februarja 1935, licitacija je bila 27. marca istega leta v Ložu.
Tole je napisal urednik: Matevž Pelan je bil strojar. Veliko ljudi mu je ostalo dolžnih, ker niso plačali strojenja. Velikokrat je moral dolg izterjati preko sodišča. Najbrž je bila ta dražba rezultat takšne izterjave. (Vir. Vida Pelan, vnukinja)
Presihajoče Cerkniško jezero na sliki trenutno polno, na njem so ribiči, ob njem pa izletniki s fičkom – in uživajo … Na drugi sličici je otoček Gorica, ki je nekoč “plavala, plavala, … plavala, pa še kar plavala – puol’ je pa eden pršú, je pa kouc zabú – od takrat je pa pr’ miǝr’ “…
Pomirjujoča jezerska milina brez primere je na tej razglednici, ki so jo ustvarili E. Vidovič, M. Dariš in Turistična zveza Cerknica.
1972 Dolenja vas – Vesela družba v zaporu
Fotograf Marjan Garbajs je obiskal tradicionalni Ples na vodi, ki so ga vsako poletje priredili v Dolenji vasi. Na plesih je bila ena od družabnih iger tudi Zapor. Del prireditvenega prostora so organizatorji ogradili in določili za arest ter predenj postavili stražo – ‘policijo’. Kdor je želel, je nato stopil do straže, prišepnil ime in plačal pristojbino, straža pa je poiskala to ‘naznanjeno’ osebo in jo odvedla v zapor. Zapornik je lahko zapustil ječo šele potem, ko je nekdo zanj plačal takso za izpustitev. Tako so gasilci, ki so bili organizatorji veselice, nabrali nekaj denarja za svoje dejavnosti. Pravila zaporniške igre bi se dalo še začiniti, če bi arestanta lahko odkupila le oseba nasprotnega spola, če bi jo moral izpuščeni potem povabiti na ples ali ji plačati pijačo, če bi ji moral kaj zapeti in tako naprej. Da je le zabavno.
1965 Petrinja – Vojak Franc Mazi
Osemnajstega septembra 1964 zvečer je poseben potniški vlak odpeljal iz Ljubljane rekrute jesenskega vpoklica, namenjene služenju vojaškega roka širom Jugoslavije. Peljal je do Skopja, na večjih postajah so izstopili tisti, ki so služili v bližini, in vstopili drugi, ki so morali kam južneje. Sam sem sredi noči izstopil v Sisku in počakal jutranji vlak za Petrinjo, kjer nas je prišleke dočakal na vhodu vojašnice prijazen napis “Dobro nam došli mladi drugovi.”
1962 Snežnik – Koča / Slovarček narečnih besed na R
Ta slika Snežnika je videti nekako resnobna. Poleg koče, katere predhodnico je kot opazovalnico zgradila še italijanska vojska, je na njej tudi planinec v pumparicah, kakršne so pred invazijo kavbojk veljale za edino pravoverno planinsko oblačilo, skupaj z rdečimi dokolenkami, vintjakno in klobukom. Zdi se, da ima mož tudi palico, ki prav tako hudo prav pride v hribih. No, v zvezi z italijansko opazovalnico se spet ponuja tista pripoved, ki naj jo na hitro ponovim: Italijani so z vrha Snežnika gledali v Loško dolino, ki je bila prav takrat polna ostrnic in njihov poveljnik je prestrašeno zaključil: “Saj to vojsko je nemogoče premagati, ko pa ima na vsakih deset metrov vojaka!”
Rakek 1974/75 – 5. b razred
V šolskem letu 1974/75 se je pred vhodom v osnovno šolo na Rakeku, z razredničarko Ladi Skuk, slikal 5. b razred.
Stare slike 