Ljubko deklico, ki so jo rahlo privezali na stol, da se med slikanjem ne bi prevrnila, je fotografiral Franc Truden iz Podcerkve verjetno okoli leta 1954. Videti je, kot da so jo posadili v ležalnik, pregrnjen z odejo, v roke pa so ji dali ropotuljico in račko, dve od le redkih ne-lesenih igrač, ki jih je bilo mogoče kupiti do konca petdesetih let ali še dlje. Videti je, da je tudi ropotuljica nekam privezana. Kar slišim zvok tistih rdeče-belih ali modro-belih šǝklaučku – da se je po barvi že od daleč vedelo ali se igra z njim deček ali deklica – ki so se ob neprestanem otroškem metanju na tla nekega dne razpolovili in ostali taki, če se ni že prej odlomil ročaj. Račka je mogoče gumijasta in ima vgrajeno piščalko. Dojenčkove ročice so še prešibke, da bi iz nje s stiskanjem izvabile zvok, zato pa to z veseljem naredijo odrasli ali starejši sorojenci, zacvili pa včasih tudi, ko pade na tla in ko otrok to dojame, metanju in pobiranju ni konca … Da gre za deklico, sklepam po oblačilcu z bubi ovratnikom. Obute ima čeveljce iz usnja, vendar niso videti obrabljeni – mogoče otrok komaj pleza in se v stajici postavlja na noge. Ima pa lepe klobasice na rokah – zalita je ko buhteljček. Bog ve, kako je mamica skrbela za dovolj sladkorja v njenem mlečnem zdrobu, da bi bila močna in zdrava in bi hitro zrasla. Pa še sorodnice in sosede se niso mogle zgražati, da otroka ne hrani pravilno …
1977 Ljubljana – Nulta številka
V svoji zbirki starih tiskov imam nulto številko revije Teleks, ki jo je zasnovalo uredništvo v okviru Časopisnega in grafičnega podjetja Delo. Ni povezana z romanom Numero Zero Umberta Eca, je prava, natisnjena izdaja, ki je izšla 1. aprila 1977.
1977 Rakov Škocjan – Piknik
Fotograf Štefan Bogovčič je zapisal, da je na sliki predah na pikniku v Rakovem Škocjanu, slikano 30. 7. 1977. Kdo je prvi gospod s kozarcem v roki ne vem, znan pa je mladi par. To sta Jože in Zdenka Šparemblek.
30. maja 1917 je v parlamentu na Dunaju predsednik Jugoslovanskega kluba dr. Anton Korošec prebral v nemščini naslednjo izjavo:
Podpisani poslanci, združeni v Jugoslovanskem klubu, izjavljajo, da zahtevajo na temelju narodnega načela in hrvatskega državnega prava, naj se vse ozemlje monarhije, v katerih prebivajo Slovenci, Hrvati in Srbi, zedinijo pod žezlom habsburško-loterinške dinastije v samostojno državno telo, ki bodi prosto vsakega narodnega gospostva tujcev in zgrajeno na demokratičnem temelju. Za uresničenje te zahteve svojega enotnega naroda se bodo zavzemali z vso silo. S tem pridržkom se bodo podpisani udeleževali parlamentarnega dela.
Na osnovi te “Majniške deklaracije” je naš rojak akademski slikar Maksim Gaspari izdelal osem razglednic s pomenljivimi narodnimi reki, ki jih je izdala Katoliška tiskarna Ljubljana pod skupnim naslovom Deklaracijske razglednice. Te narodno prebudne razglednice so izšle v začetku avgusta 1918.
1974 Cerknica – Regratov sirup in vojaška vaja
Malo nenavadno je pisanje o receptu in vojaški vaji na enem mestu. Pa vseeno je nekako povezano. Recept za regratov sirup ali med sem našel v zavrženi kuharici. Nič posebnega. Recept kot recept. Napisala ga je verjetno starejša gospodinja, zraven pa še dodala zdravilne lastnosti za lajšanje starostnih tegob. Včasih okoliščine narekujejo, da se recept na hitro napiše v kuhinji ob kavici in klepetu na košček papirja, običajno na škrniclju, ki mu danes pravimo papirnata vrečka, ali na listu, iztrganem iz zvezka, nato pa spravljen v »kuharici« ali pa kje bolj priročno v kakšnem predalu.
Grahovo 1964/65 – 4. razred (1.)
1960 Deponija Cerknica – Čajavec 522
Televizor na sliki je zgodovinski model Čajavec 522, ki ga je v 60. letih 20. stoletja proizvajala tovarna Rudi Čajavec iz Banja Luke v takratni Jugoslaviji. Uzrla sem ga na deponiji, ko sem tja odnesla svojo umrlo televizijo. Obvestila sem Miloša in evo ga. Ni še dolgo tam, ker se prah na njem še ni nabral.
Slika neznanega avtorja iz arhiva Župnišča Stari trg, posneta med leti 1925 in 1930, verjetno pred vhodom v starotrško cerkev, prikazuje dvajseterico mladenk, tri gospe in enega samega moškega. Zdi se, da so ravno zaključili kuharski ali gospodinjski tečaj. Zgodovinska slika je, o kateri pa ne vem prav nič, tako da sledi veliko ugibanja, iskanja in predpostavk. Župnik Jernej Hafner na sliki, ki je služboval v Starem trgu od 1924 do 1937 je bil morda organizator teh dogajanj, saj je bil znan po prizadevanju za tovrstno izobraževanje …
Kamniti podboj v ozadju, verjetno cerkveni, je videti, kot bi ga delal umetnik Marko Pogačnik desetletja pozneje …
1908 Dolenja vas – Lažni Holmes
Slavni detektiv Sherlock Holmes, junak številnih romanov, filmov in tv nadaljevank, se je davno pred televizijo pojavil tudi v Dolenji vasi kot tiskani zvezek z naslovom Detektiv Sherlock Holmes in njegovi znameniti doživljaji in podnaslovom Gospa s kanarskim briljantom. V zapuščini svoje tete ga je našla Danica, sodelavka Starihslik. Izdan je bil leta 1908, torej še v Avstro-Ogrski in še pred I. svetovno vojno.
Zvezek je že v močno načetem stanju, na levem robu že od prej polepljen, da ni razpadel, sicer pa z že dodobra odbrušeno barvo naslovnice. Zakaj je torej tako poseben?
Stare slike 