1930 Novi sad – Most na razglednici
Na razglednici je most kneza Tomislava v Novem Sadu. Glede na množico obiskovalcev je fotografija nastala na dan otvoritve. Ta je bila 20. maja 1928. Idejo za most je navdahnil Most svobode v Budimpešti. Pred začetkom gradnje so sklenili pogodbo med civilnimi in vojaškimi oblastmi. Na njeni podlagi je vojaška oblast mestu odstopila nekdanje mostišče, mesto pa je vojski izročilo vojašnico kralja Petra in več drugih vojašnic in zemljišč. Graditi so začeli leta 1921. Gradnjo je financirala Nemčija z vojnimi reparacijami. Finese so dodajali še leta po otvoritvi. Tako je bila javna razsvetljava nameščena 28. novembra 1930, v letu, ko je Albert služil vojsko. V začetku druge svetovne vojne je most uničila jugoslovanska vojska, da bi upočasnila nemško napredovanje proti jugu. Po vojni ga niso obnavljali. Rušenje mostov je bila stalna praksa jugoslovanske vojske. Podrli so tudi Delski most na Rakeku.
Partizanska mehanična delavnica, Stare Žage, 1944, foto Stane Viršek.
Med drugo svetovno vojno so na gozdnih območjih in osvobojenih ozemljih delovale skrivne tehnične in obrtne delavnice. V njih so izdelovali in popravljali orožje, oblačila, obutev, sanitetni material ter radijske naprave. Prve partizanske delavnice so nastale spomladi leta 1942 na Podstenicah v Kočevskem Rogu.
Tako imenovano partizansko gospodarstvo je bilo namenjeno predvsem preskrbi partizanske vojske, ustanov narodnoosvobodilnega gibanja in prebivalstva na ozemljih pod partizanskim nadzorom. Partizansko vojno gospodarstvo je skrbelo za oblačila, obutev in prehrano, predvsem pa za oborožitev in vojaško opremo borcev. Izdelovali so tudi različne druge izdelke, ki jih je potrebovalo prebivalstvo na osvobojenih ozemljih.
Po kapitulaciji Italije septembra 1943 je na Dolenjskem in v Beli krajini nastalo večje osvobojeno ozemlje. Z naraščanjem števila partizanskih enot so se povečale tudi potrebe po orožju, oblačilih, obutvi in drugi opremi. Zato so na osvobojenem ozemlju nastale številne partizanske delavnice. Pravi obrtni centri so se razvili v nekaterih vaseh pod Gorjanci in v okolici Črmošnjic, partizanske delavnice pa so delovale tudi v večjih krajih Bele krajine. Večina jih je delovala do konca vojne.
Grahovo 1963/64 – 4. razred v učilnici (2)
Slika 4. razreda v šolskem letu 1963/64 posneta v razredu osnovne šole Grahovo. Zadaj je mlada učiteljica Jožica Kovačič. V Grahovem je poučevala pet let.
1946 Iga vas – Malka
Ta posnetek poznam že od malega. Na njem je moja starejša in neskončno občudovana sestrična, ko je bila še majhna … Lepa podoba, ki jo je leta 1946 hkrati s še eno sliko, kjer sta ta deklica in njena teta, v Podcerkvi pred Mavkovo hišo napravil Franc Truden.
Deklici je ime Malka, stara je pet let in mama ji je sešila komplet jopiča in hlač, ki malo spominja na vojaško uniformo, kakršna je bila – skrbno očiščena, razparana in prelikana – tudi vir blaga, ki ga je takrat povsod zelo primanjkovalo. Pod jopičem ima deklica svetlo bluzo z ujemajočim se ovratnikom, pokrita je v titovko temnejše barve, morda modre, da tako spominja na pionirko, čeprav je za to še veliko premajhna. Iz žepka ji kuka lepo zložen robček, poleg pa binglja srček iz blaga, podoben tistim, ki so jih gospodinje imele za zabadanje šivank in bucik. Malo prej ali pozneje ji je bila mama iz vojaške deke sešila tudi plašček, ki pa ga je otrok hitro prerasel. Visoko zavezani čevlji so videti obrabljeni, toda čisti in skrbno namazani.
1958 Grahovo – Kuharski tečaj
Na sliki so dekleta in žene, ki so se 28. februarja 1958 udeležile kuharskega tečaja v Grahovem. Potekal je v Krajcovi hiši. Fotografirale so se pred Jernejčkovo hišo. Fotograf je bil Jože Žnidaršič-Bajčk. Druga hiša je Bouščava (Ule).
- Stojijo: Vera Žnidaršič, Bločice, Lojzka Ošaben, Martinjak, Marija Zalar, Martinjak, Anica Urbič, Sv. Štefan, Pepca Ule, Grahovo, Joža Hribar, Bloška Polica, Marica Jemec, Grahovo, Ivanka Špehar, Žerovnica in Ana Rok, Žerovnica.
- Čepijo: Marija Ogrinc, Grahovo, Danica Žnidaršič, Bločice, Joža Cvetko, Martinjak, Alenka Drobnič, Grahovo, Marija Jakopin, Grahovo in Ivanka Mahne, Grahovo.
1941 Stari trg – La prima squadra del mio plotone
Fotografijo je novembra 1941 domnevno napravil poročnik italijanske okupacijske vojske Giuseppe Chiodi, čeprav domneva sloni le na dejstvu, da je posnel še veliko drugih ohranjenih slik iz časa svojega vojskovanja na Notranjskem, posebno v Loški dolini. Je toliko fotografiral po dolžnosti ali iz lastne ambicije? Vsekakor je za njim ostalo precej dokumentarnih slik pobojev in požigov v Loški dolini.
Posnetek nastal v deloma megleni snežni belini, ki v ozadju razkriva le hribovje na desni, a je to precej gotovo pogorje Racne gore, kot ga je videti iz Starega trga… Ampak saj je avtor slike kraj in datum zapisal na hrbtni strani: Stari trg, november 1941.
1901 Rakek – Šola al kaj
Šolsko poslopje na Rakeku je največja hiša na sliki, ki je del razglednice, nastale leta 1901. Ta je bila objavljena v prispevku 1901 Rakek – Gornji Rakek na razglednici.
1920 Beograd – Bankovec za jurja
To je tisti bankovec, zaradi katerega še dandanes rečemo tisočaku jurij ali jur – jur je v pogovornem jeziku tisoč česarkoli – dinarjev, mark, tolarjev, evrov … Je eden izmed bankovcev, ki so veljali v Kraljevini Srbov Hrvatov in Slovencev, trajajoči od 1. decembra 1918 do 3. oktobra 1929, vendar je bil v obtoku še do leta 1932.
Leta 1920 ga je prvič izdala Narodna banka Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, med ljudi pa je prišel 11. aprila 1923. Oblikovala sta ga slikar in kipar Gustave Fraipont ter graver Emile Dalache, natisnili pa so ga v Franciji. Njegova vrednost je pomenila zgornjo mejo mesečne plače. (Uradnik na žagi Pri Špetnaku v Markovcu je pred vojno imel plačo okoli 700 dinarjev, delavec pa od 250 do 400 dinarjev). Je eden najlepših in med zbiratelji najbolj zaželenih bankovcev iz obdobja med obema vojnama, ki pa je bil deležen tudi večkratnega ponarejanja.
1924 Libeliče – Oddelek finančne kontrole
Ta zgodovinska fotografija prikazuje Oddelek finančne kontrole v Libeličah. Možje na sliki so finančni stražniki, ki so varovali novo nastalo mejo in nadzorovali promet preko nje.
Pred nami je razposajena slika dijakov 4. letnika na zadnji šolski dan leta 1974. Slikali so se v družbi treh profesorjev. Tone Prelesnik, učil fiziko, Vlado Potočnik, učil opisno geometrijo in Peter Štrukelj, učil organizacijo dela.
Stare slike 