1944 Dresden – Ivan Turšič starejši, pismo
Na sliki je Ivan Turšič, oče narodnega heroja Ivana Turšiča Iztoka. Slika je iz Fremdenpassa (potnega lista za tujce) s katerim je bil poslan na prisilno delo v Nemčijo.
1944 Dresden – Ivan Turšič, Fremdenpass
Začasni potni list »napotenega« delavca v Nemčijo. Nemški rajh je med drugo svetovno vojno ustvaril enega največjih sistemov prisilnega dela v zgodovini. Prisilno delo je opravljalo več kot dvajset milijonov tujih civilnih delavcev, zapornikov v koncentracijskih taboriščih in vojnih ujetnikov iz vseh okupiranih držav.
1965 Javorniki – Delo v gozdu I.
O delu v gozdu je na teh straneh že kar nekaj prispevkov s fotografijami, prav tako je že predstavljeno orodje zanj. Pri pregledovanju arhiva Starih slik sem jih našel še kar nekaj, a nikjer nisem zasledil, da bi se na sliki videlo, kaj in kako so s tem orodjem delali. Ni videti, kako in s čim so žagali ali sekali, nakladali, klestili in vse ostalo. Zato sem prosil urednika Miloša za sliko s capinam v gozdu pri hlodu, da bi ljudje, ki niso bili nikoli prisotni pri delu v gozdu, vsaj približno dobili občutek, kako je delo potekalo včasih, v manjši meri pa to poteka še sedaj.
Fotografija je bila posneta na vlaki Na gredah v Javornikih, letnica pa je spomin na veliki vetrolom, ki je tisti leto na njih podrl ogromno dreves. Drevo in capin sta originalna, možakar, ki drži capin, pa sploh ni oblečen in obut za delo v gozdu in ima na sebi samo eno originalno stvar iz tistega časa – ne nosi rokavic.
Unec 1969/70 – Mala šola
- Čepijo: Mitja Turk (Unec), Dino Stražišar (Unec), Marjan Jernejčič (Unec), Mitja Mramor (Unec), Anica Puntar (Ivanje selo), Silvo Gorjanc (Unec) in Toni Ivančič (Unec).
- Stojijo: Anica Ziherl (Unec), Majda Čekada (Ivanje selo), Mojca Matičič (Unec), Rasta Jernejčič (Unec), Helena Jernejčič (Unec), Ana Jernejčič (Unec), učiteljica Marija Bogataj, Lidija Bajt (Unec), Maja Gnezda (Unec) in Franci Udovič (Unec).
1939 Babno Polje – Na travniku v Bukovici
Slika je iz spominskega albuma, ki so ga s seboj odnesli kolonisti z Babnega Polja, ko so januarja 1946 odhajali na Štajersko. Ne vemo, kdo je avtor, ki je posnetek napravil ne prav veliko pred letom 1941, najverjetneje v času, ko so še gradili cerkniški odsek Rupnikove linije, ki ga je ob nemškem napadu na Poljsko 1. septembra 1939 v gradnjo prevzela vojska. Na sliki je namreč tudi vojak – morda vpoklicani rezervist – v starojugoslovanski uniformi. Bilo je v Bukovici, blizu Avguštinove hiše.
1943 Rakek – Ivan Turšič Iztok
Na sliki je Ivan Turšič – Iztok s soborcema. Ne vemo ne kraja ne letnice nastanka. Ima pa prekrasne lase, ki so mi najprej padli v oči.
1938 Rakek – Ivan Turšič, dokumenti
Devetnajstega oktobra 1938 je Ivan v tedanji Kraljevini Jugoslaviji od občinske uprave na Rakeku prejel Domovinski list.
1986 Cerknica – Železniška službena vozovnica
Uslužbenci državnih železnic so za potovanja z vlaki uporabljali službene vozovnice, ki so običajno veljale za celotno območje Slovenskih železnic ter do leta 1991 tudi za proge, ki so v Jugoslaviji spadale pod železniško upravo v Ljubljani. To so bile železniške proge v Istri vse do Pulja in proga Pivka-Reka. Predhodnik Slovenskih železnic je sicer bilo v obdobju 1973-1992 Železniško gospodarstvo Ljubljana.
1920 Trst – Narodni dom in Peganovi
Spominska plošča, Narodni dom, Trst 2026
V začetku 20. stoletja so Slovenci s svojim denarjem zgradili Narodni dom, ki je postal središče gospodarskega, kulturnega, družbenega in družabnega dogajanja takratne slovenske skupnosti v Trstu. Reprezentativna stavba v središču mesta je predstavljala simbol slovenskega gospodarskega in kulturnega razvoja. Posledično so nekateri italijanski krogi težko sprejeli dejstvo, da je Trst tudi slovensko mesto. Lahko rečemo, da je bil Trst v tistem času največje slovensko mesto, v njem je živelo okrog 57.000 Slovencev (za primerjavo, Ljubljana je imela v tistem času 40.000 prebivalcev). Žal ta razcvet ni trajal prav dolgo. Zaradi naraščajočega vzpona fašizma je bil Narodni dom leta 1920 požgan in popolnoma uničen, usode stanovalcev v njej pa različne.
1970 Cerknica – Turistična karavana (3)
Start turistične karavane v Cerknici ob 13. juliju, dnevu šoferjev
Vir: Brestov obzornik, IV (31. 7. 1970), št. 34, str. 8
- Od leve: neznan, takratni predsednik Marjan Meden za njim Franc Petan.
Stare slike 