Fotografija mlade matere z dvema deklicama je nastala pred letom 1954 v Podcerkvi, kjer je delal Franc Truden in tudi tokrat pred istim zidom uporabil lepi starinski stol, na katerega je postavljal manjše otroke, tokrat deklico, ki jo pridržuje mehka materina roka, enako kot večjo punčko na levi. Gotovo se je mamica namučila, da je nemirni dekletci pripravila za slikanje in koliko je bilo truda še prej, da so pripešačile do fotografa! Je imela za manjšo voziček, je mala sama hodila ali jo je mati nosila na rokah ali hrbtu? Cumeli smo rekli nošnji otroka na hrbtu, na Babnem Polju pa ciku – baku, drugje spet cucu-bacu, cuco ramo ali še kako… Če je šlo za igro, pa smo po hiši z otrokom na hrbtu poskakovaje ponujali svoj tovor: “Kupite soli, ki serje in prdi…!” Kadar pa je malček res ljubko prdnil, je sledil komentar: “Puuu, pa še pu, pa bua celu!” O tej neblagodišeči dejavnosti je bil malo starejši otrok lahko deležen tudi uganke: “Kaj je tu: u ritǝ negaja, fita ne daja – ke naj grje, uǝn!”…
Zato pa je tistega dne po Trudnovi zaslugi nastal dragocen spominek na trenutke, ki jih ne bo več. Zdi se, da si je mati z gladkim obrazom in lepimi uhani – morda murčki – nedavno dala narediti trajno ondulacijo. Za fotografiranje se je lepo oblekla in obula – svilene nogavice ima na nogah; uredila je tudi deklici in se podala na mukotrpno pot k fotografu. Je bila tisti dan nedelja?… Kakšen delovni čas je pravzaprav imel fotograf, glede na to, da to ni bila njegova glavna dejavnost in je živel predvsem od skromne kmetije, zraven še gradil hišo oziroma čistil ruševine prejšnje, požgane med vojno, in tudi najbolj zdrav ni bil več. Spomnim se, da je zelo težko hodil. Njegova fotografska zapuščina pa je za Loško dolino neprecenljiva, čeprav je mnogo obrazov z njegovih slik že odšlo v pozabo.
1943/45 Primorska – Partizanska tehnika Nanos
Zemljevid tehnik in tiskarn na Primorskem. Arhiv Notranjskega muzeja Postojna (Arhiv NMPo).
Medvojna tiskarska dejavnost je imela poleg fotografske dejavnosti, ki je bila že večkrat predstavljena na tej spletni strani, izreden pomen pri obveščanju pristašev narodnoosvobodilnega gibanja, saj jih je seznanjala, za kaj in kako se borijo, ter jih spodbujala k boju proti okupatorju. Partizanski tisk je imel na Primorskem še posebej pomembno vlogo, ker je bilo prebivalstvo pred vojno dolgo izpostavljeno fašistični raznarodovalni politiki. Zato je bila slovenska tiskana beseda tudi pomemben del ohranjanja narodne zavesti.
Radio Kričač v Ljubljani in Radio osvobodilna fronta (Radio OF), ki je oddajal iz Črnomlja, ter časopis Slovenski poročevalec, ki je tedensko v več različicah in ponatisih dosegal velik del slovenskega ozemlja, niso bili le pomembna informacijska sredstva, temveč tudi pomembni tehnični dosežki ilegalne informacijske dejavnosti, ki je potekala v skrajno omejenih razmerah in v nasprotju z okupatorjevo informacijsko propagando.
1930 Kozaršče – Dva finančna kontrolorja
Na fotografiji sta dva finančna kontrolorja. Eden izmed njiju je Živojin in je pripravnik za ta poklic, kar izvemo iz zapisa na zadnji strani razglednice.
Bilo je spomladi, kar vemo po zvončkih, ki jih drži deklica in njenih še toplih oblačilih, ko je Franc Truden, verjetno že nasproti svoje nove hiše v lepo osončeni kotanji, posnel to neznano punčko, ki v drugi roki pestuje golo gumijasto lutko dojenčka, kakršne je okoli leta 1955 masovno prinašal Mǝklau, kakor pri nas rečemo svetemu Miklavžu. Malčica se drži malo na jok in tudi lutke najbrž ni sama prijela v roke, ampak ji jo je nekdo tik pred fotografiranjem potisnil v naročje. Ne spomnim se, da bi bili ti gumijasti dojenčki kdaj oblečeni, pa tudi ne, da bi katera imela večjega, so pa vsaj na začetku piskali, če si jih stisnil za trebušček. Mǝklau jih je kupoval v trgovini Pr’ Minatǝ v Starem trgu.
1968 Rakek – Hollywoodskih Deset zapovedi
Za ta prispevek smo želeli uporabiti reklamo, ki so jih delili obiskovalcem kinopredstav. V njej so bili vsi podatki o filmu, slike glavnih igralcev in kakšna scena. Bili so dvobarvni: rdeče-beli, modrobeli in tako naprej v vseh barvah. Razlog, da nismo uporabili originalne reklame je v tem, da ima lastnik le-teh tako pospravljeno kot jaz. Tule naj bo, da bom takoj našla, ko rabiš pa hudič gor sedi, kot je imela navado reči stara mama.
Rolica ali čufka las na glavi, cofki na jopici in pikaste hlačke pa lesen konjiček s kolesci, čisto nov, je poleg deklice tisto, kar oko najprej opazi na tej Trudnovi sliki iz časa verjetno nekje po letu 1954. Deklica ima obvezne klobasice na nogah in bister pogled, ko da bo nekaj vprašala. V rokah ima lesenega konjička, kakršne je bilo mogoče kupiti le občasno od potujočega Ribničana, drugače pa pravzaprav ne vem še kje. Bilo pa je teh igrač vseeno kar nekaj: spomnim se lesenih kokošk, pritrjenih na deščici in skozi luknjice povezanih pod njo, da so se ob potegu premikale in zobale narisana zrnca. Potem so bili možički, ki so ob potegu vrvice poskakovali in brcali (tak je možiček kopitljaček v Župančičevi pesmici), kakšna račka na kolescih, ki je ob vlečenju ali potiskanju pritrjena na daljši palici zamahovala s krili, voziček, zibka in podobno. Še vedno imam ohranjen miniaturen perilnik in računalce s kroglicami iz tistih časov. Pravzaprav je bila vsaka od teh igrač domiselna mojstrovinica, ki bi danes po mojem pobirala oblikovalske in vzgojne medalje …
Grahovo 1963/64 – 4. razred (3.)
Še tretja slika 4. razreda osnovne šole Grahovo v šolskem letu 1963/64. Tokrat je z njimi slikan učitelj in ravnatelj Janko Cassol.
Tudi to sličico je Franc Truden posnel že pred novo hišo, v Samprtovi ogradci ob cesti nasproti nje, vsaj tako domnevam – tam je bilo ozadje skoraj vedno zeleno. Deklica ima na glavi veliko metuljasto pentljo, oblečeno pa obleko z belim ovratničkom, ki se zdi že nekoliko popackana – kdo ve, kakšne zvijače so bile potrebne, da je bilo dekletce pri volji za poziranje, vendar zdaj zvedavo zre v fotografa. Je čakala ptička, ki bo zletel iz naprave?
1981 Ljubljana – Klinček lesnikov
Klinček lesnikov je znana zbirka slovenskih ljudskih erotičnih in kvantarskih pesmi, ki jo je zbral, uredil ter zanjo napisal spremno besedo slovenski etnolog in literarni zgodovinar Marko Terseglav. Knjiga je prvič izšla leta 1981 pri Cankarjevi založbi v zbirki Žepna knjiga.
1982 Cerknica – Nogometna tekma
Na sliki sta dve moštvi pred nogometno tekmo v športni dvorani Cerknica. Z leve stoji gostujoča ekipa, na kateri prepoznamo prvega v rumeni kapici in številko 1 na hrbtu zgornjega dela rumene trenirke. To je znani slovenski novinar, urednik in humorist Tone Fornezzi Tof. Igralec pred nogometašem z žogo v roki je trener košarke iz Postojne g. Inocente. Na sredini, v rjavih hlačah in temni jopici je znani slovenski nogometaš Brane Oblak, ki je bil na tekmi v vlogi sodnika. Nato sledi domača ekipa. Prvi je Božo Bajc. Naslednji neznan. Sledijo Slavko Bajc, Marjan Bajc, Drago Furlan, Brane Mišič, Zdravko Toplek, neznan, Mojmir Jovič in neznan.
