1956 Žerovnica – Cerkveni pevci
Na lep pomladni dan so se pred cerkvijo v Žerovnici slikali cerkveni pevci.
- Prva vrsta: Pepa Rok – Švaganova, Ivanka Premrov – Malnarjeva, Tončka Žnidaršič – Thincova, Mara Hribar, Malka Funda – Mežnarjeva.
- Druga vrsta: Lojzka Hribar, Dani Jenc – Brinarjeva, neznan, Johana Jenc – Klčarjeva, Jože Premrov – Malnarjev in zgoraj Franc Premrov – Malnarjev.
Premrov–Malnarjevi bili sorojenci. Lepo so peli in igrali različne inštrumente. Bili so samouki. Zaradi njihovega petja in ker je tudi sam rad pel, jih je velikokrat obiskal župnik Janez Jalen.
Jože Premrov je bil zet Jožeta Onušiča, ki je živel na Rakeku na Gasilski ulici.
1954 Babno Polje – Jakopovi v košnji
Na sliki neznanega avtorja iz okoli leta 1954 so od leve: Janez Ožbolt, Jakopov stari oče, furman in odličen pripovedovalec, sledita dva voliča ali kravi, nato Jakopov zet Franc Miklavčič, mesar v Prezidu in žena Francka, za njo stara mati, ki je bila doma iz Podgore, in nazadnje vnukinja Pepca, hči Franckine sestre Alojzije, ki se je kot vdova po vojni odselila na Štajersko in tam ponovno poročila. Voz sena je visoko naložen in povezan z žrdjo in štrikom, kar se vidi spredaj, ter konuapcam,, ki leže prečno in vzdolž voza. V ozadju slike se vidijo gozdovi Požarišč, levo v daljavi pa Maslarjeva hiša.
V knjigi Janeza Kebeta Loška dolina z Babnim Poljem iz leta 1996 na strani 577 ob tej sliki piše: “Jakopovi iz Bukovice pripeljejo voz sena. Podobnega prizora ob košnji danes ni več. Traktorji so zamenjali vole, samonakladalni stroji pa vozove z žrdmi.”
1942 Grahovo – Prvo obhajilo
Na sliki so prvoobhajanci iz Grahovega. Gospa Marija Pakiž mi je tako lepo zapisala imena, da mi ni treba nič delati, ne misliti. Le prepisala jih bom.
To je pa dopisal Miloš: Fotografija je nastala v ateljeju Josipa Šega v Grahovem. Za ta atelje so značilne ploščice na tleh, ki so tam še danes. https://1toni.wordpress.com/2012/05/06/stari-atelje/
1985 Cerknica – Kitajec na Brestu
Na sliki je vodja izmene v oddelku furnirnica z nekaterimi delavkami in enim gostom iz Kitajske.
- Sedijo: Vlasta Prah, neznana, Anica Ule in Tatjana Rasperger.
- V drugi vrsti stojijo: Magda Lipovec, delavec iz Kitajske, majster Jože Gruden, Nada Lovko in Lojzka Škof.
1936 Babno Polje – Orači forajtajo
Fotografija oračev iz albuma, namenjenega za spomin babnopoljskim kolonistom na Štajerskem, je objavljena tudi v knjigi Janeza Kebeta Loška dolina z Babnim Poljem II, s pripisom: “Takole so nekdaj v Babnem Polju orali. Na levi Marija Konc iz Babnega Polja 5 leta 1936”.
1938 Cerknica – Prevoz pošte
Na sliki je uradni dopis Direkcije pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani, izdan v času Kraljevine Jugoslavije, konkretno 13. oktobra 1938.
Begunje 1976/77 – 1. razred
Šolsko leto 1976/77, osnovna šola Begunje, razredničarka Andreja Jelinčič in učenci 1. razreda.
1912 Rakek – Prošnja Katoliškega slovenskega izobraževalnega društva Rakek za dovoljenje za “Ljudsko slavnost”
Vir: eNotranjska.si
Ustanovni shod Katoliškega slovenskega izobraževalnega društva na Rakeku je bil 1. avgusta 1909 pri g. Josipu Steržaju (pri Poletovih). Predsedujoči shoda je bil g. Jernej Pavlin, takratni kaplan v Cerknici. K novoustanovljenemu izobraževalnemu društvu je takoj pristopilo 60 članov. Prvi predsednik je postal Josip Steržaj. Namen društva je bil, s predavanji in ljudskimi igrami izobraževati vaško prebivalstvo in mu nuditi v branje dobre slovenske knjige. Tako je bilo v okviru katoliškega izobraževalnega društva na Rakeku že pred prvo svetovno vojno kar živahno kulturno delovanje.
Na prvem občnem zboru 1. januarja 1910 so izvolili nov odbor in predsednik je postal Andrej Beričič, ki je predsedoval društvu vse do začetka prve svetovne vojne. Za tajnika so izvolili g. Ivana Lenčka, ki je tajniške naloge opravljal do konca leta 1924.
Na drugem letnem občnem zboru 15. januarja 1911 je predsednik g. Beričič sprožil misel o graditvi lastnega društvenega doma. Člani so zamisel z navdušenjem sprejeli in se resno lotili dela. Še pred zimo je bil po zaslugi prizadevnih in požrtvovalnih članov in drugih društvu naklonjenih Rakovcev, društveni dom dograjen in 26. decembra 1911 so dom slovesno odprli.
Ob pogledu na to sliko v mapi neobjavljenih se mi je oko najprej ustavilo na hribovju v ozadju in takoj prepoznalo Markov hrib in Racno goro, šele potem se je posvetilo podrobnostim in ugotovilo, da gre za prizor iz Starega trga med okupacijo. Spredaj stoji okupatorjev častnik s sončnimi očali, levo in desno pa sta še dva vojaka. Zapis na hrbtni strani slike pove veliko.
1939 Cerknica – Avtobusno podjetje
Na sliki je dovoljenje za opravljanje obrti iz leta 1938. Izdala ga je Kraljevska banska uprava Dravske banovine 26. oktobra 1938 podjetju Notranjska avtodružba Turšič in drug, ki je imelo sedež v Cerknici. Dovoljenje se nanaša na prevoz oseb z motornimi vozili na relaciji Rakek – Bloška Polica – Stari trg.
Stare slike 