1921 Loško – Razglednica
Na Loškem so bile pred vojno dobro vidne razvaline. Zasledil sem, da so razvaline obsegale glavno, dvonadstropno stavbo z obzidanim dvoriščem in dvema stolpoma ter vodnjakom.
Razvaline so Italjani dokončno podrli, po vojni je bilo videti le še nekaj ostankov zidov in kak kletni obok.
____________________________________________________________
V izrezu zgornje fotografije nastopa mladenič. Oblečen je v jopič, pumparice, pokrit pa je s kapo. Naslanja se na sprehajalno palico. | |
Zadnja stran razglednice nam služi zgolj za določitev založnika. Avtor še naprej ostaja neznan. | |
V nekaterih virih omenjajo grad, drugje pa samostan. V knjigi “Dežela ob Cerkniškem jezeru” omenjajo, da je na bližnjem hribčku stala cerkvica sv. Lenarta. Sprva nisem verjel, pa sem se prepričal na prvih zemljevidih našega ozemlja.Na zemljevidu je označen samostan, severno od njega pa ob poti proti Rakeku še cerkvica.
Hkrati sem opazil, da je bila tudi v današnjem Podskrajniku cerkvica Sv. Jakoba. Te cerkvice je ukinil Jožef 2. z jožefinskimi reformami (1782-1790). Pri nas so poleg teh dveh cerkvic takrat izginile tudi: cerkvica pri Mariji Magdaleni, v Škocjanu, druga cerkev v Martinjaku… |
|
Razglednica je objavljena v knjigi: Dežela ob Cerkniškem jezeru, Milan Škrabec, Janez Šumrada, Marjan Slabe, SO Cerknica, 1990 na strani 27. Razglednica iz knjige je bila odposlana 1921.
Kraj: Loško, Cerknica
Datum: 1921
Avtor: neznan
Založil: L. Ševar, Rakek
Zbirka: Lado Urbanc
Skenirano: 13.3.2010
Oblika: Razglednica
Cerkvica Sv.Jakob
Sedaj je tu industrijska cona Podskrajnik. Ko se pelješ od Mega doma proti Cerknici, ko je blagi levi ovinek z odbojno ograjo in lipami. Desno spodaj je bilo med grmovjem še videt del oblike temeljev. Posamezne kamne (kolikor jih niso pobrali za zidavo) je prerastlo grmovje. To je zdaj pod peskom.
Po pripovedovanju naj bi bila kolona od vrat te cerkvice vzidana v Mojstrovi hiši v Dolenji vasi
(št.18?)sedaj Bečajeva (nasproti Milavcove Maje)
Morda bi veljalo preverit.
Lp. Jože
Andrej Likar je v potopisni knjižici “Cerknica in njena okolica”, izdani v Ljubljani leta 1863, grad na Loškem opisal takole:
Nekdaj so prebivali v Bistri (Freudenthal) med Vrhniko in Borovnico samotarci (mnihi) Kartuzijani . Tukaj na Loškem so imeli svoje posestva. Ves svet doli od kapelice med staro cesto in vrhom nasprotnega hriba, in spodej v dolini skorej tje do nove ceste, je bil njih.
V sredi tega posestva, na vzvišenem mestu je bil gradič Loško po imenu , nemški Thurnlak. Gradič je imel dvoje nadstropij in več malih izbic ali celic . Pred gradičem je bilo lepo ravno dvorišče, obzidano in z dvema stolpičema za brambo proti Turkom prevideno . Na južni strani v kotu dvorišča je bil velik vodnjak, obzidan z rezanim kamnjem. Zunaj dvorišča nekaj korakov preč je bilo drugo poslopje, spodej za družino, zgorej pa so bile menda žitne shrambe.
Prec za tem poslopjem je stal prostoren zidan konjski hlev s kamnitnimi žlebovi ali jasli za 16 konj, spredaj pa je bil spet drug vodnjak. Še en hlev je bil nekoliko bolj spodej za govejo živino in drobnico. Za streljaj delječ za gradičem proti severju pa je bila cerkvica sv. Notburge v sredi med košatim hrastjem … Od gradiča proti Cerknici je peljala vozna pot, ki se imenuje še dandanašnji „prelatova pot“.