1959 Begunje – Teden mladosti (4)
Tik pred startom
Za teden mladosti je bilo poskrbljeno tudi za predšolske otroke. Pred šolskim tekmovanjem smo malčki tekmovali v vožnji s skiroji.
____________________________________________________________
Tekmovali smo kar po glavni cesti. Iz tega je jasno, da prometa res ni bilo. Najbrž smo peljali do Bonača, obrnili in se spustili nazaj do šole. Za skiro in makadam je proga skoraj maratonska. Zagotovo so po tekmovanju poskrbeli tudi za nagrade.
Malčki smo tekmovanje vzeli za res. Dobro se nam je zdelo, da nas jemljejo resno. Pa še naše tekmovanje je bilo prvo na vrsti.
Je drobna, svetlolasa deklica na desni Roni, Veronika iz Jesenic?
-
- Tik pred startom
Kraj: Begunje
Datum: verjetno nedelja 24. 5. 1959
Avtor: Vinko Toni
Zbirka: Vinkotov kufr
Skenirano: 20. 3. 2010
Oblika: negativ
prejšnji <– prispevki istega dogodka
RSS - Posts
Miloš, pa si punčko prešibal. Izgleda da si levičar.
Ali vidite kantone ob naši hiši? Eden na vogalu je še.
Bredica!
-pojsnilce-
Tista športno nasajena skirojka, skrtka- punčka, ki jo je prešibou Milc – je, tolk deseve, kejne, moja sestra Marija Korošec,(Bajgne 114)že nekaj časa Postojnka, ga.Mejakova.
Dve punčki sem prešibal. Sem bil pa tako tekmovalen, da je kar grdo. Verjetno je bila to moja prva tekma. Se pa prav nič ne spomnim.
Drugi fant mi izgleda kot Franci Korošec.
Na sliki ” Tik pred startom ” je tretja z leve Ema Ličen. Ima prav lep predpasnik.
Mislim, da je bilo Ličenovi punci ime Ela. Bo že Bojana popravila, če se motim.
Miloš, vidim, da si od nekdaj športnega duha! In že na štartu tekmovalno nastrojen 🙂
Ana, na sliki “Tik pred startom” je dobro vidno, kako smo bili otroci oblečeni. S Francitom imava oba kratke hlače z naramnicami. Te naramnice so bile neskončno zoprne, kar naprej so lezle, tudi če so bile zadaj prekrižane.
Poleg tega sem oblečen v “gambe”. Tako smo vsaj v Begunjah rekli nekakšnim žabam, ki pa niso bile elastične. Bile so umazano rjave, ko so bile večkrat oprane, pa obledelo sive. Bile so debele, trde in ostre. Na kolenih so bile vedno raztegnjene, tam so se neverjetno rade raztrgale, zato so jih mame kar naprej šivale. Tudi okrog gležnjev so se rade nabrale. Gambe so imele naramnici, ki sta bili spredaj na sredini, zadaj pa sta se zapenjali z dvema velikima gumboma.
Rjave gambe smo nosili fantje in punce, bele pa menda samo punce. Kar poglej fotografije z odkritja spomenika na Kožljeku. ( http://stareslike.wordpress.com/2010/02/07/1958-kozljek-druzinsko/ )
Žabe (elastične, tanke gambe) so prišle v uporabo kasneje, fantom pa nam jih ni bilo teba nositi.
Otroci, vsaj fantje, jih nismo marali. Vsako pomlad smo se borili s starši, da bi čim prej začeli nostiti dokolenke. Starši nam tega pred 1. majem niso nikoli pustili.
Miloš nimam kaj popraviti, opažam da se vsega bolj spomiš od vseh nas. Res je bila Ličenova Ela in ne Ema, mala svetlolaska na sliki “tik pred startom” skrajno na desni je tudi res, da je Veronika Kogovšek (Jesenice). Če pogledaš sliko “Kožljek – poziranje” je najmlajša na sliki “družina” tudi Veronika.
Roni (Veronika) je hodila na počitnice iz Jesenic k stari mami in staremu atu, stanovala sta v kulturnem domu. Takrat smo rekli samo “dom”. Z Veroniko so nam bila odprta vrata na oder. Otroci smo se tam igrali.
Serbus, sošolc Milc!
Z veselam,mau doug komentar na Teden mladosti in slike v njem.( A je bil teden?) :
Prvo-naredil si krasno delo.Večkrat sem se v preteklosti vprašal, kje so končale slike, ki jih je tvoj oče, legenda, Toni Vinko, posnel v vseh letih, ko smo ga povsod videvali tekati in škljocati…
Drugo: Kakšna naključja?Prejšnjo Soboto sem te pozdravil v Krajcarju.
Ne spomnim se,kdaj, pred koliko leti sva sploh spregovorila…danes
pa dobim tele šokovne nikdarvidene slike davne tekme s skircami po begunskem klancu.Bil je grozen, brezkončen klanec za poganjanje do Bonača.Navzdol je letelo in gumice so se vdirale v debel prah in v pesek, Bognedaj, da si zapeljal na kamen skrit v pesku…za nagrado so bili bonboni.
Natrenirana tekmovalka poleg tebe je moja sestra Marija, naša Mica!
Punče čisto na levi- po mojem spominu njenega obraza spada k ljudem iz male hiše ( bila Erjavčkova?)- med Kopitovo in hišo v klancu v kateri že dolgo živi Francl,g. Rokca.
Skirci, mojo in Micino, so nama ukradli malo zatem izpred britofa pri Sv.Jerneju.Bilo je joka in solza do kolen in nikdar več jih nisva videla.Aševeš kiri so bli taglauni gaunarji u Bajgnah tiste cajte…?
Noja, lep obliž, krasno presenečenje je videti svojo skirco po enainpetdesetih letih…in slika je že povečana in gre v okvir še dons!Stokrat Bohlonej za krase3n obujen spomin!
KO BOŠ NALETEL NA POSNETEK COMAROUNKA S SNEŽNIMI ZAMETI VZDOLŽ POBOČJA
ME,PROSIM POKLIČI,HVALA VNAPREJ!
Usaj en liter dobrega črnega sem ti dolžan! France.
Kdaj daleč nazaj smo se tako pozdravljali” serbus’.
Lepo
Buhdej dub’rdan ,Marija!
Zmiram s’m zestupu in govuru “servus”.
Pa naj prou.Serbus je latinsku mende prou, mejdunkrščenehamol!
Švedi praujo Hejdo, Brazilci Bomdžia, Bošnjaki pa Ajdevidimose…
Serbus!
Bog te drži pri Zdravju, pa fejst se imej!France.