1930 Stari trg – Karl Kovač (1)

Predstavljena je žaga v Starem trgu. Poznamo jo podrazličnimi imeni, takrat pa se je imenovala: Tvrdka Karla Kovača.

____________________________________________________________

Ob cesti stoji zidano poslopje z visokim, industrijskim dimnikom. Glavna stavba je zidana, ob njo pa se naslanjajo nadstreški in prizidki. Vse do Starega trga je skladišče desk, les se suši v kopah tudi proti Nadlesku.

Cesta je makadamska, bankina je neurejena in nevzdrževana. Nekaj poškodovanih dreves raste ob cesti nasproti žage.

Poglejmo na kratko zgodovino žage:

• 1915 – Karl Kovač je postavil žago.
• Po drugi svetovni vojni je bila žaga nacionalizirana
• V okviru te žage je bilo po vojni ustanovljeno Mizarstvo Stari trg. Poleg žaganega lesa je izdelovalo tudi leseno galanterijo: zaboji, ladijski pod….
• Ustanovljeno je bilo podjetje Gaber, Stari trg. Osnovna dejavnost je bila izdelava kuhinjskega pohištva
• 1970 – Podjetje je bilo priključeno sitemu Brest Cerknica
• Po razpadu sistema Brest so bili prostori oddani v najem. Osnovna dejavnost je bila še vedno  proizvodnja kuhinjskega pohištva
• 1996 – podjetje Svea Zagorje je kupilo podjetje Gaber.

Vsekakor bi bilo treba posamezne faze natančneje časovno opredeliti. O zgodovini tovarne je bilo za potrebe obletnic izdelanih več zgodovinskih pregledov, pa mi pri pisanju tega prispevka  nisi bili  na voljo.

Zanimivo bi bilo kaj več izvedeti tudi o Karlu Kovaču. Menda je ob prihodu v Stari trg pričel z nakupovanjem gozdov. V lasti je imel celo nekaj gozdov v okolici Pajkovega. Bil je trgovec in veleposestnik, ki je verjetno zaradi lastnih potreb postavil žago.

	V osrednji stavbi je bila žaga: Na strehi je plošča z napisom “KARL KOVAČ”. Stavba je zidana iz opeke. Pri pregledu streh in nadstreška lahko ugotovimo, da je bila stavba večkrat razširjena in dozidana. Prizidek na desni je pokrit z bobrovcem, ostale strehe pa z navadno opeko.
	Ob cesti proti Staremu trgu je skladišče izdelkov: Deske so zložene v široke kope. Danes so kope precej ožje in nižje zaradi uporabe viličarjev. Skladišče se razteza daleč proti Staremu trgu. Na fotografiji je več električnih drogov, opazimo vsaj eno cestno svetilko. Ena od stavb na pobočju Ulake je še krita s slamo.
	Na južni strani žage je bilo skladišče hlodov. Na  tem izrezu fotografije sem opazil: Ograja okrog žage je bila kar iz slabih desk Južno od glavne zgradbe je bila še ena manjša zgradba, krita je bila z bobrovcem. Nekaj oken je bilo razbitih, ostala pa zaprašena, kot pri vsaki žagi. Žaga je ob nastanku fotografije v uporabi že  vsaj deset let. Podaljšek glavne zgradbe ima dimnik z nenavadnim zaključkom (petelin), ki se vetru prilagaja tako, da ne zabija dima. Levo od stavbe proti Nadlesku so velike kope desk. Ulaka v ozadju je precej bolj gola, kot danes Na pobočju Ulake proti Podcerkvi je ena sama, majhna hišica. V vznožju Ulake je telefonski drog, ki ga prepoznamo po velikem številu keramičnih izolatorjev.
	Fotografija je del zbirke Tujsko – prometnega društva za Notranjsko za zaporedno številko 196. Prispeval jo je g. Tavčar iz Rakeka. Ni jasno, ali lahko fotografijo štejemo za razglednico.  Večina fotopapirja primernega formata je bila v času nastanka fotografije  na hrbtni strani potiskana kot razglednica. Tako na hrbtni strani ni podatkov o avtorju fotografije ali založniku. Natisnjeni so zgolj podatki o proizvajalcu papirja.

____________________________________________________________

Sprememba 18. 7. 2023 – animacija narejena brez uporabe  Adobe Flash – Primerjava 1930 – 2010

____________________________________________________________

V Arhivu Republike Slovenije je nekaj dokumentacije, iz katere bi se dalo ugotoviti več o žagi Karla Kovača.

____________________________________________________________

Na spletni strani Novolita Nova vas je zapisano:

“Na ožji Notranjski je ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja začelo obratovati kar nekaj parnih žag. Tako je začela obratovati leta 1899 v Markovcu žaga Franja Žagarja, /ta je pozneje skupaj z bratom začel z žaganjem tudi na Rakeku/, leta 1903 je bila v Dolenji vasi žaga Antona Milavca, leta 1906 žaga snežniških grofov na Marofu v Starem t.rgu /sedaj Marof-trade, d.d./, leta 1915 žaga Karla Kovača v Starem trgu /sedaj SVEA Zagorje – Gaber/, leta 1920 žaga Frana Premrla v Martinjaku /sedaj Brest – Masiva/ in po letu 1930 še nekatere v Cerknici in Begunjah..”

____________________________________________________________

Na spletni strani Loska-dolina.net je o žagi zapisano:

“Leta 1922 je postavil trgovec Karel Kovač parno žago pri Starem trgu. Pri njem je bilo zaposlenih 40-50 delavcev. V istem času je bilo pri podjetju Žagar zaposlenih 50 – 60 delavcev, na žagi Marof 55-70 delavcev. Furmanov, kmetov-voznikov, je bilo takrat 350.

V obdobju med obema vojnama so bile razmere zelo slabe. Gospodarska kriza se je dotaknila tudi teh krajev – kmetje so pridelali le toliko da so se preživeli do pusta, les, kdor ga je imel, je bil brez cene. Z vožnjami lesa se tudi ni dalo zaslužiti. Razmere so bile zelo slabe, vladalo je veliko pomanjkanje in beda.

Po drugi svetovni vojni pa se je pričel hiter razvoj gospodarstva in industrije tudi na tem področju Notranjske. Na tradiciji spravljanja, prodaje in predelave lesa se je razvila sodobna lesnopredelovalna industrija na Marofu pri Starem trgu, ki je obratovala v sklopu cerkniškega Bresta, ustanovljenega z podpisom akta o ustanovitvi 25. oktobra 1947, ki je tedaj združevalo sedem majhnih žagarskih obratov, med njimi tudi žago Marof v Starem trgu. Leta 1954 je začela v Staram trgu poleg žage obratovati tudi manjša predelovalnica lesa oziroma obrat za proizvodnjo ladijskega poda in zabojev. Leta 1970 se je k Brestu pripojilo tudi podjetje Gaber iz Starega trga, proizvajalec kuhinj.“

____________________________________________________________

Kraj: Stari trg
Datum: Fotografije iz zbirke so iz tridesetih let
Avtor: neznan
Zbirka: Aleksander Zgonc, Cerknica ( Zbirka fotografij Turistično prometnega društva)
Skenirano: 14. 4. 2010
Oblika: Razglednica

Pri zbiranju podatkov mi je pomagal Lojze Škrabec – Velike Bloke.

Fotografija je objavljena tudi v knjigi Janeza Kebeta: Loška dolina z Babnim poljem, 1996, na strani 340. (dopolnjeno 16. 2. 2011)

Prispevek istega dogodka –> naslednji