1930 Cerknica z Jezerom – razglednica
Cerknica z Jezerom
Cerknica
Tak posnetek Cerknice nam je že nekako domač. Cerkev, ki se dviga nad trgom Cerknica in za njo Cerkniško jezero.
Slavje v Vodonosu
Kmečki ljudje okrog jezera so se tako lepo oblekli in odpravili na razvedrilo, le ob posebnih priložnostih. Lahko, da je to bilo žegnanje, Velika noč, ali kakšen drug praznik. Delovna obleka je bila veliko bolj preprosta, vsekakor pa si na navaden delovni dan niso privoščili take zabave.
Ni jih videti, vam pa zagotavljam, da so v času nastanka fotografije bile. Pa ne le ena. Do Cerknice ena, do Dolenje vasi dve, proti Pristavam pod Marofom in naprej proti Martinjaku tudi ena. Stezice, ki so skrajševale pot. Ni jih več, prav tako ni drevoreda hrušk ob cesti proti vasi Dolenje Jezero. Podrl jih je vihar 4. julija 1965. Ena hruška, t’krivlasta smo ji rekli, je bila za nas otroke še prav posebno zanimiva. Je rastla tako postrani, da si z zaletom lahko potekel po njej prav do krošnje. Del drevoreda hrušk je le še od pokopališča mimo Urbasovih, Žurgovih in Modicovih. Tam je bila nekdaj glavna cesta. Sedanja cesta je bila le stezica.
 Cerknica |
Pri današnjem posnetku je otoček Gorica na desni strani od Cerknice, pri že objavljeni razglednici pa je levo. Lepo je vidna farna cerkev. Videti je tudi zvonik cerkvice sv. Janeza na pokopališču. Spodaj desno so tri moške postave. |
 Levi par drevakov |
V ospredju je vesela družba, zadaj levo je otok Gorica, na sredini temnejši del pa Kleni vrh. Jezero ni povsem mirno. Rahli valčki se nežno dotikajo čolnov. V sprednjem čolnu, ki je veliko večji, je enajst oseb, v manjšem čolnu zadaj pa pet. Moški so oblečeni v gvante, ženske so prav tako lepo odpravljene. Oblečene so v dolga krila, svetle bluze, nekatere imajo svetle obleke. Dajejo mi vtis svečanega dogodka. Še najbolj zanimivi so mi fantki, ki so pokriti s klobučki.Je bilo to vaško žegnanje ob svetem Petru 29. junija ali so mogoče le malo pretoplo oblečeni za tak datum? |
 Desni par drevakov |
Čolna sta nekako enake velikosti, zato se je število ljudi nekako porazdelilo na oba čolna. Sedem jih je v prednjem čolnu in šest v čolnu zadaj. Sprašujem se, kaj pomeni tista dolga palica. Je to napaka na fotografiji ali je to pripomoček, dolga palica s katero so imeli tako imenovani ”lov na dražo”. Iz predhodnih objav o čolnu drevaku, smo že spoznali, da so bili to težki in stabilni čolni, zato so lahko ljudje povsem varno stali in ni bilo nevarnosti, da bi se prevrnili. |
 Zadnja stran |
Tavčar, Rakek ZgoncŠtevilka 232 ni prava, prav tako ne 231, a vendarle je 232 po vrsti iz Zbirke fotografij Tujsko – prometno društvo za Notranjsko. |
Dopolnjeno 24. 12. 2011
Fotografija je objavljena v knjigi: “Janez Kebe: Cerkniško jezero in ljudje ob njem, 2011” na strani 44.
Kraj: Cerknica, Cerkniško jezero
Datum: neznan
Avtor: neznan
Zbirka: Aleksander Zgonc, Zbirka fotografij Tujsko – prometno društvo za Notranjsko
Skenirano: 14. 4. 2010
Oblika: razglednica
RSS - Posts
Kadar je bilo vaško žegnanje, je v vas pripeljal sladoledar – Selim na tricilku. Samo takrat smo otroci dobili svojo kepico sladoleda.
Marja, kaj je to “lov na dražo”?
Imam zanimivega, zelo izobraženega pomočnika, ki mi občasno polepša dan.
Tukaj njegov odgovo, kaj je ”lov na dražo”. Zelo rad govori v zagonetkah, da ga moram prositi za prevod, saj velikokrat ne vem, kaj mi želi povedati.’
Marja, če bi imela slučajno težave z odgovorom – lov na dražo ni lov na Dražo Mihajlovića, marveč na glagol dražiti. Pri tem se vabe delijo na naravne in umetne (na primer creek chub pikie je toneča rapala in se uporablja v jezerih in morju). Da bi draže najbolje izrabili, je potrebno nekaj vaje in poskusov, so pa momenti, ko esox lucius (na primer) prime na vsako dražo v vseh vodnih plasteh.
No tako me ”draži” on.
V ustnem izročilu se je ohranilo naslednje. V vaseh Otok in Dolenje Jezero je bilo do II. svetovne vojne dovoljeno na svetega Petra dan, to je jutri 29. junija, ko je vaško žegnaje na Dolenjem Jezeru ”lov na dražo”. Ribarit, ”ribe dražit” so odšli tisti, ki so imeli čoln. Ta pa je bil skoraj pri vsaki hiši.
Vrvico, so navezali na do 6 metrov dolgo palico. Na koncu vrvice je bil trnek, na njem vaba, običajno žaba. Na ta način so lovili ščuke.
Dopolnil sem podatke o sliki.