1957 Cerknica – Šiviljski tečaj v Štalci
Najštevilčnejše fotografije, ki jih dobim za objavo, so poleg šolskih fotografij še fotografije raznih tečajev. Poleg porok, birm, nabora, je bilo izobraževanje od vedno pomembno in nekaj posebnega, za kar je vredno kupiti kakšno fotografijo.
____________________________________________________________
Nismo jih prav veliko prepoznali, čeprav je fotografija mlajša od večine tukaj objavljenih. Na fotografiji so Cerkničanke, Jezerke, verjetno tudi Dolenjšce, ki so zgolj eno generacijo starejše od nas. Najbrž bi za pomoč morali poiskati in poprositi kakšno od udeleženk.
- Stojijo: prva z leve je Jezerka Ivanka Martinčič – Skircova, poročena na Rakek, poleg nje sestra Anica Martinčič – Skircova, poročena Košir. Živi v ZDA. Osma z leve je Ana Braniselj – Urbanova iz Jezera poročena na Otok k Mihovim, ki se pišejo Mulec.
- Sedijo (z leve): druga je Mara Turšič, desno od nje je Turšič Betka (poročena z Janezom), na skrajni desni Rezika Mikše, mama od Mikšetove Štefke iz Male Gase, poleg nje je Marjetka Kebe – Matevževa Kebeča iz Jezera, poročena Rasperger v Cerknico.
- V drugi vrsti 4. od leve Ribič Zlata.
Letnica nastanka fotografije je zgolj približna, ocenil jo je Maks Turšič po skoraj petdesetih letih od dogodka.
Šiviljski tečaj je bil včasih prav tako nujen, kot je sedaj vozniški izpit. Če si dekle in pozneje žena ni znala sama sešiti obleke, krila ali bluze, zašiti ali poštepati raztrganih nogavic je bilo kar malo čudno. Pri naši hiši smo šle vse skozi ta uk, teta, mama, sestra, tudi moja starejša hči. Šivale smo na šivalnem stroju Pfaff, kasneje na Bagatu, sedaj na električni Ružici in Bernini- overlook. Se je zgodilo, da je šla šivanka tudi skozi prst, amapk brez muje ne gre, četudi je kakšna kapljica krvi zraven.
Ko so bili leseni koleščki na katere je bil navit sukanec prazni, smo iz njih naredili igračke, tanke. Za to smo potrebovali še malo voska, elastiko in velik žebelj. Ko je bila igračka izdelana, si jo navil in postal je samohodni tank.
Tečaj je potekal na štirih šivalnih strojih Singer, ki so bili čisto enaki. Verjetno jih je priskrbel organizator tečaja. Malo verjetno je, da bi tečajnice šivalne stroje prinesle s seboj, preveč dragoceni so bili. Pa še neprimerni so bili za prenašanje, saj so bili vgrajeni v mizico. | |
Da je bil tečaj res v Štalci potrjuje instrument, ki je na steni za udeleženkami. Stene so pokrite z vzorčkom, ki ga je pleskar naredil z valcarjem. Se še spomnite takšnih električnih vtičnic in stikal za luč? Narejena so bila iz bakelita, ki je bil edina umetna masa v tistih časih. | |
Breda je še pravočasno ugotovila, da so informacije na zadnji strani fotografije nujne. |
Kraj: Cerknica
Datum: 19587
Avtor: Jože Žnidaršič st. (dopolnjeno 2. 2. 2011)
Zbirka: Breda Sikkens
Skenirano: 15. 5. 2010
Oblika: fotografija
Letnica tečaja je 1957. Iz zanesljivega vira.
Marija, vidim, da si prišla do vira informacij. Vsi čakamo, da boš napisala nekoliko bolj obširen komentar.
Bilo je res leta 1957. Tečajnice so bile razvrščene v dve skupine. V eni je bila tudi moja mama. Tudi ta skupina se je slikala. Učila jih je ista učiteljica. Imeli smo sliko. Bom vprašal sestro, če jo ima slučajno ona, jaz je ne najdem doma.