1925 Cerknica – Razglas na Placu
“Zjutraj po prvi maši občinski sluga bere novice na Taboru, vsako nedeljo.”
Tako je na zadnjo stran fotografije zapisala tresoča roka. Zakaj je zapisala? Kaj je takrat razmišljala? Kaj jo je napeljalo, da je s trudom zapisala kratko misel, ki je poleg fotografije danes vse, kar je od dogodka ostalo? Zagotovo je zapisala sporočilo neznancu, ki bo sporočilo prebral nekje v prihodnjosti. Ni ga pisala svojim potomcem. Tem bi raje povedala, pa je niso poslušali.
Ničesar ne bom dodal. To ni zgolj opis fotografije, to je sporočilo, ki nam ga je nekdo iz preteklosti poslal nam v sedanjost.
____________________________________________________________
 |
Gasilni hram je bil dolgo v Urbancovemu taboru. |
 |
Turšičeva delavnica je bila pred kratkim prebarvana, nova, obnovljena. Zgornja okna so bila odlična za spremljanje dogodkov na Placu. |
 |
Prav velike povečave nisem mogel narediti. Vseeno zaslutimo “občinskega slugo”, ki je bral množici. Je bil tak način posredovanja informacij vsako nedeljo? |
 |
Tako povečana fotografija razkrije marsikatero podrobnost, ki bi drugače ostala skrita. Ženske so pokrite v glavnem v svetle rute, moški pa so pokriti s klobuki. Na desni strani se pokažejo uniformiranci. Zdi se mi, da so uniforme jugoslovanske. Verjetno so žandarji. |
 |
Zadnja stran s sporočilom |
 |
Ob pogledu na fotografijo sem opazil nenavaden kot, pod katerim je bila posnetek narejen. Vrata Šrangarjeve hiše se kažejo med Jurčkovim taborom in Turšičevo delavnico. Na ortofoto posnetku sem potegnil črto in ugotovil, da je bil fotograf v prvem nadstropju stavbe tam, kjer je danes gozdarski blok. Na tem mestu je pred vojno stala kaplanija. |
Kraj: Cerknica
Datum: neznan
Avtor: neznan
Zbirka: Bernarda Drenik
Skenirano: 3. 8. 2010
Oblika: fotografija
RSS - Posts
Pred delavnico je je verjetno moj stari oce, ki ga nikoli nisem poznala, saj je umrl 1941. leta. Eno roko drzi v zep in se ne zanima prevec za novice, ki jih je bral obcinski sluga. Vrata delavnice so odprta.
Oseb, ki gledajo skoz okno, na zalost ni mogoce prepoznati, lahko si samo mislim, kdo so…
Ta zadnje barve v prahu je Hugo odpeljal na smetisce pred sestimi leti. Za spomin sem ohranila paleto luzil (pajcov), ki mi je bila zelo vsec po intenzivnosti barv. Ne predstavljam si, za kaj so jih uporabljali. Ohranila sem tudi zlate listice, ki jih je Ivan Tursic uporabljal za zlatenje bunk na zvonikih in podobno.
Spomnim se tudi, da mi je bilo namenjeno, da se grem ucit za crkoslikarko, ker sem menda lepo risala. Tako kot stai oce Ivan in njegov najstarejsi sin France, h kateremu naj bi sla v uk v Koper… Jaz pa sem tezila z gimnazijo…kompromis je bila lesna tehniska…
Koliko ljudi!! Kdo pa je to, obcinski sluga? Kaksno funkcijo ima?
Si naredil pa tapravo raziskavo, od kje je slikano.
Ali gre morda za občinskega slugo, ki ga Tone Kebe omenja v knjigi Cerknica in njeni ljudje, stran 34?
“Občinski sluga je bil več let Janez Kebe – Štefetov. Vsako leto je Janez po glavni maši na “cvingarju” pod lipo objavljal občinska sporočila s trohico humorja. Pred njim je bil nekaj časa občinski sluga France Turšič – Jurčkov.”
Kje je cvingar?
Za definicijo in natančno lokacijo Cvingarja najbolje, da počakamo na razlago Brede S.
Cvingarja se iz te pozicije ne vidi, ker je zadaj med in za obema taboroma.
Tursic France, moj stric, je bil obcinski sluga v casu 1. svetovne vojne. Bil je najstarejsi sin in je moral prezivljati veliko druzino. Zato so ga na obcini vzeli za obcinsko slugo. Takrat je bil star kakih 17 let.