Skip to content

1937 Cerknica – Praznik pri Ronkotu

22. 10. 2010


Janez Ronko ml., mnogokrat imenovan tudi Ivan, mlajši pa zato, ker je še živel oče Janez, ki je dočakal sto let.

Od tu naprej bo govora o Janezu ml.

Janez Ronko se je v to hišo priženil. Prej je živel prav tako na Mali gasi v hiši, ki ima danes št. 6.

Janez je imel 8 otrok. Franjica in Tone sta se mu rodila v prvem zakonu. Po smrti prve žene se je poročil s sestro prve žene.Tako Franjica in Tone nista občutila razlike, saj je bila njuna mačeha njuna teta. Nato so se mu je rodilo še 6 otrok in sicer Anica, France, Lojze, Jože, Marija in Iva.

Janez je bil markantna osebnost. Jaz se ga dobro spominjam, seveda že starejšega. Bil je vedno dobre volje. Zanimivo je bilo, kadar je gnal živino h koritu. Ker smo vedeli njegovo navado, smo ga takrat mulci vprašali: “Oče, kdaj bo dež?” Odvrnil je: “Zdaj, zdaj!” in nas rahlo poškropil z vodo. Enako je bilo, kadar smo ga gledali, ko je na lepem klepalnam stolu v skednju klepal koso. Komaj smo čakali, da nas je vprašal, če hočemo, da bo deževalo. Seveda smo mu pritrdili, samo, da nas je rahlo poškropil.

____________________________________________________________

Micka, ki pa ni hotela biti Micka, ampak Marija nekaj dopoveduje svojemu nečaku Cirilu Vidrihu z Rakeka. Cirila smo na straneh “Stareslike” že spoznali. Objavili smo  prispevek, ko je bil  1935 s starim očetom Janezom Ronkom v zapravljivčku na Veliki gasi. Povsem levo sedi tašča Janeza Ronka. Imela je dve hčerki. Tašča je bila Krapencova s Placa, iz hiše, ki je ni več.Tretja z leve je Iva Ronko, moški pred oknom pa Tone Ronko. Desno od Toneta je Franjica Ronko, poročena z Vidrihom na Rakeku in Cirilova mati. Drugih slikanih z Bernardo nisva prepoznala.
Kot sva z Bernardo dognala, naj bi bila slika posneta ob prvem obhajilu, saj so vsi lepo oblečeni, deklice pa vse v belih oblekicah. Dečki so tudi v oblekah, celo deček, ki sedi na kamnitem stebru. Zanimivo, da je ta steber že takrat stal poševno. Ta steber je stal do pred nekaj leti. Zdaj je na tem mestu parkirni prostor za avto.
Skoraj vse hiše na Mali gasi so pogorele v požaru  19. 9. 1943.  Ronko je svojo obnovil in nekoliko spremenil.S slamo krita hiša levo od Ronkove, ki pa je danes ni več, je hiša Turkove Ance – Brešče. Anca je po vojni zgradila hišo na Novi cesti. Tudi drva, na katerih stoji mali fantiček so od Turkove Ance.Ronkovi so imeli in še imajo skedenj na drugi strani Male gase.
Še ena posebnost Janeza Ronka kot cestnega nadzornika je bila, da je ob nedeljah dopoldne izplačeval v gostilni pri Zgoncu ljudem za tolčeno kamenje, ki so ga med tednom navozili ob ceste. Pred 2.svetovno vojno . v Cerknici ni bilo industrije. Ljudje so se težko in skromno prebijali iz dneva v dan. Zato je mnogo ljudi na Kamni gorici tolklo kamen za posipanje cest, da so zaslužili kak dinar.Zelo zanimivo bi bilo imeti fotografije vseh hiš, ki so stale na mali gasi pred 2.s.v. in domača imena ter priimke lastnikov teh hiš.Hrbtna stran, če je le na njej kaj sporočenega, je prav tako zanimiva, kot prednja, včasih pa še bolj.Na tej zadnji strani piše Ronkova hiša, kar je v skladu z Malim slovenskim pravopisom avtorja Stanka Bunca, stran 20, ki ga je izdala založba Obzorje Maribor in ne Ronkotova kiša, kot navadno pravimo.

Račun za zidan štedilnik 1905

Zanimiv je izstavljen kolkovan račun, ki ga je Janez Ronko lastnoročno spisal za “pucanje” hiše od zunaj, prezidavo kuhinje in postavitev štedilnika ter porabljenga portland cementa pri Leskovec Valentinu na Jezeru. Dela je opravljal od 18. 5. 1905 do 9. 6. 1905. Račun v višini 242 kron in 75 vinarjev je datiran s polletnim zamikom po končanju del in plačan 8. dan po izstavitvi. Janez Ronko je 17. 12. 1905 pismeno potrdil, da je plačilo resnično prejel.Imam podatek za leto 1889, ki pravi, da stane na Kranjskem 1 liter mleka 7 krajcarjev (kr.), 1 kg mesa 50-60 kr., 1 m blaga 5-12,5 goldinarjev (gld), zobna pasta 30 kr., milo 18-40 kr., 4 kubične metre drv 6 gld. 15 kr., mesečna naročnina za časopis 1 gld. 40 kr. Letna plača zdravnika je bila 800 gld. in 400 gld. dodatka. Rudarji v Trbovljah pa so zaslužili 80 krajcarjev dnevno.Krono (denarna enota pred krono je bil goldinar, ki je po letu 1857 veljal 100 krajcarjev, pred letom 1857 pa 60 krajcarjev) je leta 1892 z valutno reformo uvedla Avstro-ogrska monarhija. Krona je bila uvedena kot zlata valuta, tj. denarni sistem s trdnim razmerjem med denarno enoto in zlatom. Banka po zakonu ni bila dolžna zamenjevati bankovce za zlato, vendar je to počela vse do 1. svetovne vojne, ko se je sistem zlate valute prvič sesul. Krona se je delila na vinarje ali helerje (1krona = 100 vinarjev ali helerjev). 25. 6. 1914 je bilo v obtoku 2,19 milijarde kron, 30. 11. 1918 pa 31,48 milijard – 14 krat večja količina, zlato kritje pa je padlo na eno petino predvojnega.

Kraj: Cerknica
Datum: neznan
Avtor: neznan
Zbirka:  Iva Ravšelj (fotografija), Marija Leskovec (račun)
Skenirano: 3. 7. 2010
Oblika: fotografija, račun

Advertisements
No comments yet

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: