Skip to content

1963 Lož – 120 udarniških ur

26. 10. 2010
tags:

Pobudo, da se v Loški dolini v nasprotju z dotedanjo lesarsko tradicijo in pretežno kmečkim prebivalstvom organizira kovinsko-predelovalno industrijo, je dal narodni heroj Janez Hribar.

Obrtno kovinsko podjetje Lož je bilo ustanovljeno 27. 11. 1954. Zaradi pomanjkanja znanja in izkušenj s področja predelave kovin je šlo na 6-mesečno šolanje v tovarno Niko v Železnike 8 fantov. Jedro podjetja so tvorili: fantje, ki so se vrnili iz Železnikov, fantje iz zadružne mehanične delavnice in dekleta, ki so se nekoliko kasneje usposabljala za delo v serijski proizvodnji v Limbušu. Stare stroje, opremo in orodja so v prvem obdobju dala podjetja Titan Kamnik, Niko Železniki ter drugi. Proizvodni prostori so bili razdrobljeni na 17 različnih lokacijah v Loški dolini. To so bili zadružni domovi, hlevi, praktično vsi prostori, kamor se je dalo postaviti stroj.

Kolektiv je naglo rastel in se zavestno odpovedoval višjim plačam ter sredstva vlagal v nadaljni razvoj. V začetku 60-ih se je podjetje odločilo zgraditi nove prostore v Ložu in za  spremembo imena v “Kovinoplastika Lož”. Zaradi pomanjkanja sredstev so temelje tovarne od leta 1963 dalje kopali zaposleni s prostovoljnim delom. Vsak zaposleni se je obvezal, da bo opravil 120 ur prostovoljnega dela.

Proizvodni obrati, ki so bili razdrobljeni po vaseh Loške doline so se leta 1967 združili v nove prostore v Ložu. S tem so bili dani boljši pogoji za nadaljni razvoj podjetja. Podjetje je rastlo in se razvijalo vedno le  z lastnimi sredstvi, z odpovedovanjem po večjih plačah in brez kreditov ali kakršne koli državne pomoči.

Danes je Kovinoplastika Lož uspešno mednarodno podjetje z dolgoletno tradicijo organizirano kot delniška družba in posluje skladno s pridobljenimi mednarodnimi standardi.

Podjetje je vedno zmoglo z lastnimi močmi in znanjem prebroditi čas, ki je bil za mnoga podjetja usoden. Tudi zdaj!

____________________________________________________________

Slika prikazuje delavce pri prostovoljnem kopanju temeljev nove tovarne v Ložu. Fant s cigareto v desni roki je Slavko Sterle, desno od njega je Zdravko Kraševec, tretja z leve pa je Vera Sterle
Zadaj v sredini brez srajce stoji Tone Hace, drugi z desne prav tako brez srajce pa je Miro Plos.

Pri pisanju mi je prišla prav tudi brošura 50 let Kovinoplastike Lož.

Kraj: Lož
Datum: 1963
Avtor: neznan
Zbirka: Ana Kraševec, Stari trg
Skenirano: 16. 9. 2010
Oblika: fotografija

Advertisements
4 komentarji leave one →
  1. Janja Kozarka permalink
    26. 10. 2010 09:54

    Zadaj je hiša s slamo krita. A je to mogoče hiša od Podgrajske kmetije ?

    Všeč mi je

  2. Anonimnež permalink
    11. 01. 2015 10:54

    Tretja z leve ni Vera Strle , mi je sama povedala . Jo morda kdo prepozna ?

    Všeč mi je

  3. 12. 01. 2015 20:06

    Tretja z leve bi bila lahko pokojna Rezka Dondčeva s Knežje njive, poročena s Pavlom Martinčičem, za njo pa prej Stane Razdrih kot Tone Hace. Oba sta delala v livarni. Staneta mogoče čez rame drži Ivan Hribar iz Igavasi. Tretja z leve je mogoče Marija Kraševec iz Dan, delala v montaži…Zadaj v ruti bi bila lahko Ivana Modic, Rugljeva mama iz Markovca, delala je v livarni. No, jaz sem prišla v fabriko šel čez dve leti, tako da seveda nisem čisto prepičana, vem pa da je tistih 120 ur udarniškega dela leta 1967 delala tudi moja mama.

    Všeč mi je

  4. 12. 01. 2015 20:10

    Pardon, kopali so seveda prej, 1967 so se že selili v nove prostore. Se vidi, da me takrat ni bilo doma…

    Všeč mi je

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: