Cerknica 1958/59 – 5. razred
Pa sem si mislil, da ne bomo nikoli stari, (to sem si mislil seveda leta 1959), ko smo se ob koncu šolskega leta slikali pred spomenikom padlih borcev v Cerknici. Končevali smo namreč 5. razred osnovne šole v Cerknici v šolskem letu 1958/59. Pred nami so bila še 3 leta brezskrbnega osnovnega šolanja v domačem kraju. Mnogi smo si kasneje bistrili um drugje. Nekateri smo se vrnili, mnogi pa ne. Zato se sošolci srečujemo vsako leto.
V začetku šolskega leta je bila razredničarka Lea Bole, ob koncu šolskega leta pa Lea Zajc in vendar ista tovarišica učiteljica. V tem šolskem letu se je namrač poročila. In ob koncu šolskega leta se je to na njenem obsegu že poznalo. Kar nekam debelejša je postala. Po tej poroki smo jo iz dneva v dan opazovali in nazadnje postavili diagnozo in ugotovili, da ta sprememba ni od hrane. Lea se je po koncu šolskega leta poslovila od Cerknice in šla k svojemu ljubemu.
In veste, kaj je hudič? To, da pozabiš, da si pozabil. S sošolci smo dolga leta gulili šolske klopi, pa jih danes na fotografiji komaj še prepoznam. Pa še to ne takoj. Pa tudi ne vseh. Najprej sem se izgovarjal na slabo svetlobo, pa na slabo fotografijo. Šele, ko so mi domači povedali, da je svetloba odlična in tudi fotografija super, sem uvidel, da je morda le kriv moj spomin. Pa je minilo komaj 52 let. In včasih se čudimo kako, da porabimo toliko časa, da prepoznamo osebo na sliki, ki bi jo morali poznati ob vsakem času — tudi ob pol noči, če nas nekdo prebudi. Zdaj vidim, da ni tako. To pa zgolj zato, ker smo le ljudje.
Upam, da sem prav zadel. Če nisem, je kriva moja lupa.
____________________________________________________________
Kraj: Cerknica
Datum: pomlad 1959
Avtor: Žnidaršič Jože st. (dopolnjeno 2. 2. 2011)
Zbirka: Dušan Gogala
Skenirano: 9. 8. 2010
Oblika: fotografija
Je pa spomin nalezljiv, tega znanstveniki sicer še niso potrdili, a drži. Sedaj ko si se jih spomnil ti, sem se vsaj polovice spomnil tudi jaz. Seveda tistih, s katerimi so se tedaj križale naše poti.
Uuuu, koliko vas je bilo. Glede na to, da je le ena tovarišica, ste bili verjetno vsi v istem razredu. Je bilo najbrž kar živahno.
Bolj ko gledam te obraze, bolj se mi zdijo razposajeni in polne energije. Zgleda, da je bilo že zelo blizu konca šolskega leta. Kar nekaj jih je že prišlo v šolo bosih nog.
To so bila res lepa leta.