Skip to content

1932 Cerknica – Šolsko poslopje

13. 02. 2011

Šolsko poslopje 1932 ali prej

Na portalu vhodnih vrat je vklesana letnica 1887. Šola je bila zgrajena že nekaj let prej in sicer leta 1863. Ker je kmalu postala premajhna, so jo leta 1887 nadzidali, tako so zgradili še prvo nadstropje. Taka je ostala do druge svetovne vojne, ko je bila leta 1943 požgana. Iz Poročila Zavodu za prosveto in pedagoško službo z dne 10. 10. 1962 lahko razberemo, da je bila šola ob požaru leta 1943 uničena 90%, saj je ostala brez strehe in stropov. Potem so jo leta 1946 popravili in obnovili in je imela štiri učilnice. Taka je bila do leta 1954, ko so prizidali še dve učilnici.

____________________________________________________________

Leta 1959 je bilo upravitelejevo stanovanje v pritličju preurejeno v še eno učilnico in šolsko kuhinjo. Tako je šola imela 7 učilnic v velikosti 365 m2, sobo za učila v velikosti 20 m2, pisarno 19 m2, zbornico 19 m2, kuhinjo 12 m2, dvosobno stanovanje, štiri stranišča na izplakovanje (WC za dečke: 2 in 6 pisoarjev, WC za deklice: 3 in WC za učiteljstvo), dvorišče v velikosti 1,6 ara in vrt v velikosti 2 ara. Leta 1961 so pričeli graditi novo šolo, saj so bili prostori v tej šoli pomanjkljivi. Šola je imela tudi premajhno dvorišče in vrt.
V Cerknici je bila sicer zasilna šola ustanovljena že v 17. stoletju. Leta 1827 je bila razširjena v dvorazrednico, 1878 v trorazrednico, 1879 v štirirazrednico, 1893 je bila osnovana prva paralelka, 1912 je bila osnovana druga paralelka, leta 1914 tretja paralelka. Leta 1920 je postala šestrazrednica in leta 1940 je šola že imela 9 odelkov.

Obrtno nadaljevalna šola pa je bila ustanovljena leta 1875. Prvotno je imela prostore v kaplaniji, dokler leta 1863 ni bilo zgrajeno šolsko poslopje na Veliki gasi.

Šolo na veliki gasi je obiskovalo mnogo znanih osebnosti. Omenil bom samo dve. V morebitnih komentarjih na ta prispevek se lahko spomnimo še ogromno drugih. Ta dva, ki jih imam v mislih sta Osip Šest in Franjo Sterle.

Na prelomu predprejšnjega stoletja je v te kraje prišel nadučitelj Andrej Šest, z njim pa njegov sin Josip, ki je v Cerknici najprej obiskoval osnovno šolo, nato pa šolanje nadaljeval v Ljubljani in na Dunaju. Vedno se je rad vračal med Notranjce ter jim znal prisluhniti. Gledališču je bil Osip Šest zapisan polnih 40 let. Odigral je okrog 60 igralskih vlog in izvirnih likov. Po letu 1925 je bil predvsem režiser. Njegov dnevnik navaja nad 280 dramskih in opernih režij ter nad 2400 uprizoritvenih večerov. Še posebno je uspel z uprizarjanjem Shakespeara. Josip Vidmar pravi o njem: »Naša Drama je dosegla evropsko raven zlasti po zaslugi Osipa Šesta, ki je odlično prenašal evropska odrska dogajanja v našo sredo . ..«

Franjo Sterle je veliki slovenski slikar. Leta 1912 je končal akademijo na Dunaju in se nato v Ljubljani uveljavil kot realistično razpoložen portretist in risar. Njegova umetniška pot se je strmo pomikala navzgor, njegova umetniška vrednost pa rasla.

Nekaj znanih imen, ki jih je Franjo Sterle upodobil: knezoškof Anton Bonaventura Jeglič, ljubljanski župan Ivan Hribar, dvorni svetnik Ivan Šubic, pesnik in pisatelj Josip Stritar, skladatelj Anton Förster … Nihče ne ve kolikšna je Sterletova dediščina umetniških del. Nihče nima popolnega pregleda nad njimi.

Ob obisku Londona ga je tam do smrti povozil avto. Pokopan je v Londonu.

Danes je v stari šoli na Veliki gasi Glasbena šola Frana Gerbiča. Pred tem je bila v njo nekajkrat preseljena tudi knjižnica.

 

Vir:

  • Šola Cerknica: Podatki za zbiranje gradiva za šolski muzej ( Šolski upravitelj Skubic, 8. 7. 1940) – Slovenski šolski muzej, Ljubljana
  • Osnovna šola Cerknica: Poročilo zavodu za prosvetno pedagoško službo (Upravitelj Jože Verbec, 10. 10. 1962) – Slovenski šolski muzej, Ljubljana
  • Notranjski listi II (Cerknica 1981)

Kraj: Cerknica
Datum: 1932 ali prej
Avtor: neznan
Zbirka: Slovenski šolski muzej, Ljubljana
Preslikano: 20. 10. 2010
Oblika: fotografija pripeta na kartotečni list

4 komentarji leave one →
  1. 14. 02. 2011 13:36

    Šola je bila 1932 kar precej drugačna, kot po obnovi. Drugačen je: zaključek strehe, dvojno okno v prvem nadstropju, okraski okrog oken na cesto, okna na Kovačevo stran v drugem nadstropju in pritličju, ornament pod napuščem, pa še kaj bi se našlo. Na osnovi oken se mi zdi, da je bil razpored prostorov drugačen, kot ga imam v spominu v šestdesetih letih.

    Na sliki sem opazil, da je bila na Veliki gasi že javna razsvetljava. Električna napeljava je pri šoli prečkala Veliko gaso in zato sklepam, da pri Kovačevih ni bilo elektrike.

    Všeč mi je

  2. 17. 02. 2011 10:55

    Odlične slike, kar tako naprej. Spoštovanje za trud in zbiranje.

    Všeč mi je

  3. Alojz Slavko permalink
    16. 11. 2011 11:47

    Mislim da bi bilo tukaj dobro napisati da je bila sola na Veliki gasi prva stavba v Cerknici po osvoboditvi ki je dobila streho. Morda bi se dalo tocno ugotoviti kdaj je to bilo mislim da leta 1945 je sola ze imela streho. Alojz Hren je bil predsednik obnovitvene zadruge in on si je zelo prizadeval da se sola cimpej pokrije. Kasneje so mu celo ocitali da je saboter namesto da bi sel na konferenco v Postojno je sel raje pomagat postavljat cimper na solo.
    To je bil njegov ustni vir
    Slavko Alojz

    Všeč mi je

  4. 16. 11. 2011 12:59

    Alojz Slavko!

    Hvala za komentar. Takšne podatke težko dobimo, zato so komentarji bralcev toliko bolj dragoceni. Vem, da takšnih podrobnosti poznaš še veliko, zato te prosim, da jih dopišeš v obliki komentarjev.

    Všeč mi je

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: