1944 Podgora – Žaganje drv
Sestri Antončič- Grabnarjevi iz Podgore, sta slikani pred svojo hišo, pri jesenskem opravilu, žaganju drv. Žaganje je potekalo” ne kuazә”. To sta dvakrat po dva trama vezana v x in med seboj povezana s kratkim drogom. Žaga je dolga 1,5 m, na obeh koncih ima lesen ročaj .
____________________________________________________________
V Podgori je bila navada, da so žagali drva vsak dan pri drugi hiši. Na ta način so si prislužili pomočnike, ko so prišli na vrsto. Pozno popoldan so se dobili pri eni hiši, zrezali nekaj drv in nadaljevali naslednji dan pri drugi. Tako so počasi opravili delo povsod. Francka (srednja na sliki) je povedala, da ni bilo lahko z vsakim ali vsko žagati. Nekateri nikakor niso znali držati žage in je ta “vәdlala” na vse strani. Treba jo je bilo enakomerno vleči k sebi in riniti nazaj. Slika je nastala tik pred zimo, kajti čez poletje ni bilo časa za napravljanje drv. Mnogi so vedno kurili mokra drva in je v peči celo zimo cvrčalo, ko je sok tekel iz njih. Taka drva hiše tudi niso posebej ogrela, topla je bila le krušna peč. Pri njihovi hiši sta bili dve žagi, ena je imela zobe v obliki MUMUMU, ena pa v obliki UUUUUUUU. S kakšno žago so žagali, je bilo odvisno od tega, “kakšnu žagajne” so potrebovali.
Ženske so oblečene v klasična oblačila za doma in u fjәrtah, da se obleka ni “pomazala“. Tudi ruta je bila večji del leta na glavi, celo ponašale so se, katera ima lepšo. To je veljalo bolj “ze tәhmašne” rute.
Okna pri hiši imajo nekatera štiri, druga pa šest delov – čisto iz praktičnih razlogov. Manjša škoda je bila, če se je razbila majhna šipa, kot če bi se razbila cela stran okna.
____________________________________________________________
____________________________________________________________
Slovar:
- vәdlala – opletala, se zvijala
- fjәrtah – predpasnik
- ze tәhmašne – za k maši ali za lepo
- kakšnu žagajne – kakšno žaganje
- latvәca – latvica, skleda za mleko
- ne kuazә – na kozi, priprava za žaganje drv
Viri:
- vir: Antončič Frančiška
- vir: Strle Slavko
Kraj: Podgora
Datum: november 1944
Avtor: neznan
Zbirka: Frančiška Antončič
Skenirano: 14. 2. 2011
Oblika: 2×3 cm, čisto majhna kontaktna kopija,
Ali ni ime za to vrsto žage ”amerikanka?”
Menda je res amerikanka. Ne vem pa, kdo si je to izmislil in zakaj. So jih nosili iz Amerike? Jih torej prej niso poznali? Kaj so uporabljali prej?
Frančiško Antončič sem vprašala, če je žaga na sliki amerikanka, pa je rekla, da ne. Zato tega imena v besedilu nisem uporabila. Lahko pa bi bila “vrhuka”, ker jo je naredil gospod iz Vrha. Pri njih, pravi, Amerikanke niso imeli. Tako da ne vem kakšna je ali kako se razlikuje.
Žaga na sliki zagotovo ni amerikanka, saj se od nje razlikuje po obliki zob, dolžini in širini lista. Amerikanka je imela list dolžine okrog 180 cm, širok okrog 15 cm, zobe pa v skupinah po štiri brušene v trikotno špico tako, da je bila zunanja stran ravna. Ostrina teh zob je bila (je) obrnjena izmenično v levo in desno. Tako so bili oblikovani zato, da so v les zarezali “predris”. Med temi skupinami zob pa so bili zobje izmetači, ( eden ali več) točno se ne spominjam, ki so imeli obliko narobe obrnjene črke “M” in so zarezani les odstranjevali iz rezi.
Bila je zelo “požrešna”, saj sta bila izkušena sekača z njo le malo počasnejša od prvih motornih žag.
Teh značilnosti amerikanke žaga na sliki nima.
Fotografijo amerikanke najdeš na spletni strani GG Bled, če odpreš galerijo in zgodovino v slikah. Na strani 6 najdeš najmodernejšo izvedbo amerikanke.