1930 Cerknica — Razglednica Videm

Slika je nastala nekje okrog leta 1930, ko je Vekoslav Kramarič hodil po naših krajih in fotografiral. Na vhodu v Cerknico je naredil ta posnetek cerkniškega predela Videm s Slivnico v ozadju.

Makadamska, blatna Nova cesta je vodila iz Cerknice na Rakek. V desnem spodnjem kotu se vidi ta cesta posuta s šodrom.

V Vidmu so bila pred drugo svetovno vojno polja. Po vojni je bil Videm tarča hitre pozidave. Med Sokolskim domom in današnjo upravno stavbo propadlega Gradišča so bile med drugo svetovno vojno barake, v katerih je bila nastanjena italijanska okupatorskla soldateska.

Tudi nova šola s pripadajočimi objekti in telovadnica sedaj stoji v Vidmu.
____________________________________________________________

Znani režiser Osip Šest je o Cerknici in Cerkničanih ustvaril nekaj briljantnih zapisov. Naslednjia dva odstavka sem prepisal iz njegovega opusa:

“Sredi življenja, ki se prehiteva, sredi vrtinca prometa in zaradi tujih krajev, oddaljenih pokrajin, katere sem preromal, mi uhajaš iz spomina … Zgodi pa se včasih, da pride ura ali samo bežen trenutek, ko stojiš pred mano ti, kraj pod Slivnico, kjer so živele copernice, raj ob Javorniku, kjer še danes brundajo medvedi, in takrat ga ni za mene kraja lepšega od tebe — Cerknica …

Takrat vem, da pripadam k tebi, ob takem tihem trenutku … Zakaj? Tam, človek božji, kjer je tekla tvoja prva, lepa, zavestna in čista mladost — tam najdeš kasneje sproščenja od more sedanjosti in veš: takrat, tam sem bil mlad in v srcu še niti pričakovanja ni bilo, niti slutnje …”

____________________________________________________________

In zadaj gora Slivnica. Mirko Javornik je o Slivnici zapisal:

“Čudna gora je Slivnica. Zdaj jo vidiš tako, s tremi vrhovi in dolgimi hrbti. Hodiš pol ure, pa je ne bi spoznal. Tam od Grahovega vidiš samo strm vrh in gozdnat žleb. V žlebu samuje Sv. Miklavž in straži nad edinim vrednim studenceni na njej. Pa še ta usahne, kadar usahne voda v jezeru — in tako je domala z vsemi studenci naokoli. Če te zanese pot na severno stran Slivnice, jo boš videl zaraslo in neizrazito kakor ogljarsko kopo, ki so ji razgrebli vrh. Če pa se okoli nje ali na vrh koplješ skozi zamete pozimi, je ne boš prepoznal.  Gmajna in puščobe so prekrite z belo bleščavo, grebeni zaliti, meje med senožetmi zbrisane. Na vse  strani padajo  bele  strmine in kličejo  v  omamljivo strmoglavljenje,  da se človek zdaj  z burjo bije, zdaj  divja, da bi jo prehitel na lovu za uhajajočim soncem”.

	Spredaj levo stoji farovški kozolec topler z osmimi štanti. Za njim se vidi poslopje farovških štal. Desno od farovških štal je Butkovičeva hiša. Za Butkovičevo hišo je hiša Jernekove Ančke. Desno od Butkovičeve hiše se vidi Bajčkova hiša. Zadaj pa kraljuje cerkniška farna cerkev. Zvonik z velikimi in malimi linami in s postovkami, ki jih na žalost več ni. Postovka, ki lebdi v zraku je okrog 35 cm dolg ptič, ki meri čez razpeta krila okrog 65 cm. Postovka je zelo koristna, ker uničuje razne škodljivce. Gnezdi v stolpih in skalovju.
	Levo zgoraj je Zagorjanova hiša, v sredi segmenta je Urbancov tabor. Desno od njega stoji kaplanija, ki je bila med drugo svetovno vojno uničena in po vojni ni bila obnovljena. Desno zadaj je Kravanjetova hiša, za njo se vidi del strehe Zgoncove hiše. Spodaj desno pa stoji Mihevcova hiša.
	Kostanjeva drevesa so bila posajena od središča Cerknice ob Novi cesti do Nove kapelice ob desni strani v smeri Rakeka. Od Nove kapelice proti Rakeku pa so bili kostanji in lipe posajeni po levi strani. Le nekaj tega drevja še raste pred Podskrajnikom.

____________________________________________________________

Viri:

• Tone Kebe: Cerknica in njeni ljudje, Samozaložba Ljubljana 1994, stran 107,
• Mirko Javornik: Pero in čas, Založba naša knjiga, Ljubljana 1944, stran 72,
• Mala splošna enciklopedija, DZS Ljubljana 1976, stran 130.

Kraj: Cerknica
Datum: neznan
Avtor: Vekoslav Kramarič
Zbirka: Slovenski etnografski muzej, zbirka Vekoslav Kramarič,– št. fotografije: Cerknica_15
Skenirano: 27. 1. 2011
Oblika: skeniran negativ