Skip to content

1937 Cerknica – Sajenje borovcev na Slivnici

7. 05. 2011

Slika je nastala na obronkih Slivnice leta 1937 in prikazuje skupino ljudi, ki so sadili borovce. Ker sta bili južna in zahodna stran Slivnice skoraj popolnoma goli, je bilo odločeno, da se izvede pogozditev.

Pogozditev je izraz, ki pomeni prvi nasad gozda na kakem zemljišču – za razliko od pogozdovanja, ki v gozdarski terminologiji pomeni ponovno zasaditev goloseka.

Pogozditev je trajala več let. Po pripovedovanju so dela potekala od leta 1935 do 1938. Najprej se je pogozdilo Slivnico, kasneje pa še Ranca reber. Pod vodstvom gozdarskega inženirja so delali domačini, ki so bili plačani od posajenih borovcev.

____________________________________________________________

Bor je iglasto drevo iz rodu borovcev (Pinus) v družini borovk (Pinaceae). Obstaja približno 115 vrst borov. Drevo bora ima debelo deblo. Za tehnične namene poznamo v glavnem dve vrsti. To sta rdeči ali navadni bor (Pinus sylvestris) in črni bor (Pinus nigra). Kot vrsta bor dobro uspeva v peščenih suhih tleh. Zraste do višine med 20 in 30 m, uspeva pa v sestojih ali pa posamično. Bori uspevajo vse od morske gladine pa do gozdne meje visoko v gorah. Črni bor je redkejši od rdečega.

Borovina vsebuje črnjavo in beljavo. To je les z rdečkastorjavo črnjavo in svetlorumeno beljavo in zaradi obilice smole zelo prepoznavnim vonjem. Gostota lesa je 480 kg/m3. Zlahka se suši in ni podvržen krivljenju. Les je mehak, srednje trden in se lahko obdeluje. Dobro se impregnira. Pri nepravilnem skladiščenju v času sušenja borovega lesa se v njem rade pojavijo plave lise. Povzroča jih posebna gljiva.

Uporaba: gradbeni les, okna, vrata, pohištvo, stropne obloge, furnir, embalaža, iverne plošče. Če je borovina dobro impregnirana, jo lahko uporabljamo za razne drogove, pilote, gradnje v vodi, rudniški les,…

___________________________________________________________

Na Slivnici so borovce sadili v treh nasadih, ki so še danes  med seboj ločenih s protipožarnimi presledki. Vsak nasad ima značilno obliko. Prvi je sajen v obliki flaše (steklenice), drugi  v obliki kosa sira in tretji v obliki krajca kruha. Za pogozditev z borom so se odločili,  ker bor dobro uspeva v peščenih suhih tleh, kakršna je bila takrat Slivnica. Rekli so še, da bor v določenem obdobju naredi zemljo, ki je je čez kakih sto let dovolj, da se vanjo posadi druge vrste drevja.

___________________________________________________________

  • Tretja z leve sedi Ivanka Krajc — Tonkova z Male gase,
  • desno od nje sedi Slavka Uhelj — Štrukljeva z Notranjske ceste oz. Šembruna.
  • Čisto desno sedi Pavla Zakrajšek — Blažičeva Pavla z Male gase.
  • Nad Pavlo pa stoji Francka Kakša.
  • Druga z desne sedi Tončka Žnidaršič — Bajčkova Tončka,
  • skrajno desno sedi Pepca-Jožefa Knap. (dodano 9.8.2011)
  • skrajno desno pa stoji Darinka Puhar.

Nekateri držijo v rokah ročno orodje, s katerim so kopali jamice, v katere so drugi potigali borovce in zasuli njihove korenine. Pogozditev je potekala zgodaj spomladi, takoj, ko je skopnel sneg — pa tja do začetka aprila. Pijačo in hrano za malico so ljudje nosili od doma.

“Spomin iz Slivnice sajenje smrekc” pove, da so sadili smrekice. Po informacijah, ki sem jih dobil od starejših ljudi, smrekic na Slivnici niso sadili. Sadili so borovce.

____________________________________________________________
Dopolnjeno september 2011: Fotografija je bila objavljena v knjigi Franc Perko: Gozd lahko živi brez človeka, ljudje ne morejo brez gozda

____________________________________________________________

Kraj: Pobočje Slivnice nad Cerknico
Datum: 1937
Avtor: neznan
Zbirka: Srečko Knap
Skenirano: 18. 5. 2010
Oblika: fotografija

6 komentarjev leave one →
  1. anitamanfreda permalink
    7. 05. 2011 21:12

    Skoraj večina žensk ima rute, ki so se jih za slikanje verjetno razkrile. Zanimiv je pogozdovalec v zadnji vrsti, katerega je kljub slikanju premagala žeja.

    Všeč mi je

  2. 7. 05. 2011 21:25

    Mislim, da se je bolj nastavil.

    Všeč mi je

  3. 9. 08. 2011 12:01

    V prispevek sem dodal novo ime. Prepoznali smo Pepco-Jožefo Urbas, ki sedi skrajno desno.

    Všeč mi je

  4. 16. 06. 2014 14:52

    Za pogozdovanje Krasa v Dravski banovini so bili na cerkniškem namenjeni:
    1. Rezervoar parc. št. 348/1 (površina 23,28 ha) za pogozdovanje namenjeno 8,0 ha;
    2. Pod Cesto parc. št. 348/2 ( površina 0.85),za pogozdovanje 0.85 ha
    3. Nad Globočico parc. št. 493/1 ( 150,10 ha) za pogozdovanje 20,00 ha
    4. Za Mingami parc. št. 493/1 za pogozdovanje 10,00 ha
    5. Pod Breško potjo, parc. št. 2382, površina 268,90, za pogozdovanje 8,26 ha
    6. Slivnica, parc. št. 2382 za pogozdovanje 73,74 ha
    skupaj je bilo od površine 443,13 namenjeno za pogozdovanje 120,85 ha

    Pogozdovanje je potekalo takole med 1932 in 1943

    leto pogozdeno ha porabljeno sadik spopolnitve ha poraba sadik
    1932 14,20 71.000 – –
    1933 – – 4,80 24.000
    1934 9,16 45.800 6,00 30.000
    1935 6,00 31.000 5,90 29.500
    1936 8,00 47.000 9,60 48.000
    1937 8,20 41.000 6,62 33.700
    1938 18.40 92.999 1,20 6.000
    1939 8,00 40.000 8,00 40.000
    1940 5,80 31.800 8,26 41.300
    1942 10,00 50.000 5,20 26.500
    1943 – – 15,20 75.000
    Skupaj 87,76 449.500 71,78 354.000

    več v knjigi Zapisano v branikah, Franc Perko, Postojna 2002

    Všeč mi je

Trackbacks

  1. 1950 Cerknica — Poroka pri Blažičevih (1) « Stare slike

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: