1937 Cerknica – Sajenje borovcev na Slivnici
Slika je nastala na obronkih Slivnice leta 1937 in prikazuje skupino ljudi, ki so sadili borovce. Ker sta bili južna in zahodna stran Slivnice skoraj popolnoma goli, je bilo odločeno, da se izvede pogozditev.
Pogozditev je izraz, ki pomeni prvi nasad gozda na kakem zemljišču – za razliko od pogozdovanja, ki v gozdarski terminologiji pomeni ponovno zasaditev goloseka.
Pogozditev je trajala več let. Po pripovedovanju so dela potekala od leta 1935 do 1938. Najprej se je pogozdilo Slivnico, kasneje pa še Ranca reber. Pod vodstvom gozdarskega inženirja so delali domačini, ki so bili plačani od posajenih borovcev.
____________________________________________________________
Bor je iglasto drevo iz rodu borovcev (Pinus) v družini borovk (Pinaceae). Obstaja približno 115 vrst borov. Drevo bora ima debelo deblo. Za tehnične namene poznamo v glavnem dve vrsti. To sta rdeči ali navadni bor (Pinus sylvestris) in črni bor (Pinus nigra). Kot vrsta bor dobro uspeva v peščenih suhih tleh. Zraste do višine med 20 in 30 m, uspeva pa v sestojih ali pa posamično. Bori uspevajo vse od morske gladine pa do gozdne meje visoko v gorah. Črni bor je redkejši od rdečega.
Borovina vsebuje črnjavo in beljavo. To je les z rdečkastorjavo črnjavo in svetlorumeno beljavo in zaradi obilice smole zelo prepoznavnim vonjem. Gostota lesa je 480 kg/m3. Zlahka se suši in ni podvržen krivljenju. Les je mehak, srednje trden in se lahko obdeluje. Dobro se impregnira. Pri nepravilnem skladiščenju v času sušenja borovega lesa se v njem rade pojavijo plave lise. Povzroča jih posebna gljiva.
Uporaba: gradbeni les, okna, vrata, pohištvo, stropne obloge, furnir, embalaža, iverne plošče. Če je borovina dobro impregnirana, jo lahko uporabljamo za razne drogove, pilote, gradnje v vodi, rudniški les,…
___________________________________________________________
Na Slivnici so borovce sadili v treh nasadih, ki so še danes med seboj ločenih s protipožarnimi presledki. Vsak nasad ima značilno obliko. Prvi je sajen v obliki flaše (steklenice), drugi v obliki kosa sira in tretji v obliki krajca kruha. Za pogozditev z borom so se odločili, ker bor dobro uspeva v peščenih suhih tleh, kakršna je bila takrat Slivnica. Rekli so še, da bor v določenem obdobju naredi zemljo, ki je je čez kakih sto let dovolj, da se vanjo posadi druge vrste drevja.
___________________________________________________________
____________________________________________________________
Dopolnjeno september 2011: Fotografija je bila objavljena v knjigi Franc Perko: Gozd lahko živi brez človeka, ljudje ne morejo brez gozda
____________________________________________________________
Kraj: Pobočje Slivnice nad Cerknico
Datum: 1937
Avtor: neznan
Zbirka: Srečko Knap
Skenirano: 18. 5. 2010
Oblika: fotografija
RSS - Posts
Skoraj večina žensk ima rute, ki so se jih za slikanje verjetno razkrile. Zanimiv je pogozdovalec v zadnji vrsti, katerega je kljub slikanju premagala žeja.
Mislim, da se je bolj nastavil.
V prispevek sem dodal novo ime. Prepoznali smo Pepco-Jožefo Urbas, ki sedi skrajno desno.
Za pogozdovanje Krasa v Dravski banovini so bili na cerkniškem namenjeni:
1. Rezervoar parc. št. 348/1 (površina 23,28 ha) za pogozdovanje namenjeno 8,0 ha;
2. Pod Cesto parc. št. 348/2 ( površina 0.85),za pogozdovanje 0.85 ha
3. Nad Globočico parc. št. 493/1 ( 150,10 ha) za pogozdovanje 20,00 ha
4. Za Mingami parc. št. 493/1 za pogozdovanje 10,00 ha
5. Pod Breško potjo, parc. št. 2382, površina 268,90, za pogozdovanje 8,26 ha
6. Slivnica, parc. št. 2382 za pogozdovanje 73,74 ha
skupaj je bilo od površine 443,13 namenjeno za pogozdovanje 120,85 ha
Pogozdovanje je potekalo takole med 1932 in 1943
leto pogozdeno ha porabljeno sadik spopolnitve ha poraba sadik
1932 14,20 71.000 – –
1933 – – 4,80 24.000
1934 9,16 45.800 6,00 30.000
1935 6,00 31.000 5,90 29.500
1936 8,00 47.000 9,60 48.000
1937 8,20 41.000 6,62 33.700
1938 18.40 92.999 1,20 6.000
1939 8,00 40.000 8,00 40.000
1940 5,80 31.800 8,26 41.300
1942 10,00 50.000 5,20 26.500
1943 – – 15,20 75.000
Skupaj 87,76 449.500 71,78 354.000
več v knjigi Zapisano v branikah, Franc Perko, Postojna 2002
Najlepša hvala za podatke. Prav lahko, da jih bomo potrebovali pri prispevkih, ki še nastajajo.