1930 Cerknica — Razglednica z Loškega griča

Vekoslav Kramarič se je pri slikanju Cerknice in njene okolice podal tudi v Gorice, natančneje na Loški grič (647 m). Gorice so zdaj več ali manj zaraščeno področje med Staro cesto, Črvivnikom (684 m) in Tičnico (664 m). Da je posnel to fotografijo se je odpravil na Cibkove Gorice v neposredno bližino Matičkovega brezna na vznožju Loškega griča. Od tu je imel lep pogled na Cerkniško dolino s presihajočim jezerom pod vznožju Javornikov. Senožeti v Goricah so bile v glavnem namenjene košnji. Iz redke leske pa so lastniki pripravljali drva. Danes so se Gorice zelo zarastle in le malo senožeti se še kosi.

____________________________________________________________

Na obzorju je vidno hribovje, ki se razteza od Križne gore (857 m) na levi strani do Stražišča (814 m) in Grebena (787 m) nad Gornjim jezerom ter začetkom Javorniškega pogorja na desni strani slike. Levo se vidi tudi vzpenjajoče pobočje Slivnice.

Pisatelj in publicist Mirko Javornik, ki je ob koncu druge svetovne vojne zapustil domovino je zapisal: “Cerknica leži pod Slivnico kakor gnezdo mogočnega, budnega ptiča. Kakor oster krik stoji nad njo visoki, bodeči zvonik. Zvonovi poganjajo iz njega čez vso ravan svojo žametno pesem k prazniku. Hiše drhte pod njihovim glasom in sramežljivo skrivajo bleščeča se okna pod strehe. Njive in odprti vrtovi drže do pragov. Ceste so pogreznjene v senco hiš in visečega drevja”.

V ospredju na ravnini so polja. Od Nove ceste proti Loškemu se raztezajo Prerobki, na drugi strani Nove ceste proti Dolenji vasi pa so Dolenjske njive. Za polji ležita Dolenja vas in Dolenje jezero. Desno pod Javorniki leži Goričica, imenovana tudi Gorica. To je ob polnem jezeru otok povezan z nasipom z vasjo Dolenje jezero. Njegova značilna oblika krasi prenekatero sliko akademskega slikarja in našega rojaka Lojzeta Perka. Zadaj nad jezerom pa se raztezajo Javorniki.

Okrog leta 1930, ko je fotografija nastala,  je bil trg majhen in hiše tesno ena ob drugi. Nespametno pozidavanje dobre ravninske zemlje se je začelo kasneje.

____________________________________________________________

	Spredaj vidimo Staro cesto med Begunjami in Rakekom kot prekinjen bel trak. Na koti 599 se Stari cesti iz Cerknice in Begunj združita in peljeta skupaj naprej mimo Stare kapelice proti Rakeku.
	Na Prerobkih še vedno stoji Vrdjanov kozolec, ki se ga vidi v sredini tega izseka. Na Prerobkih je še Šrangarjev kozolec, ki stoji kakih sto metrov desno od Nove, oziroma Ronkotove kapelice in je viden na vrhnji sliki. Na obeh straneh Nove ceste še danes stoji nekaj kozolcev — samcev. Ob prašni Novi cesti, ki vodi proti Rakeku mimo Nove kapelice, rastejo drevesa, kostanji in lipe. Do zdaj jih je ostalo le še nekaj v bližini Podskrajnika.

____________________________________________________________

Viri:

• Mirko Javornik: Pero in čas, Založba Naša knjiga, Ljubljana 1944, stran 69.

Kraj: Cerknica
Datum: neznan
Avtor: Vekoslav Kramarič
Zbirka: Slovenski etnografski muzej, zbirka Vekoslav Kramarič, št. fotografije: Cerknica 12
Skenirano: 27. 1. 2011
Oblika: skeniran negativ