1931 Jezero – Mala Karlovica

Slikan je vhod v Malo Karlovico, ki je skupaj z  Veliko Karlovico ob zahodnem obrobju Cerkniškega jezera posebna jama v katero odteka voda le kadar je jezero polno. Vhod v Malo Karlovico je bil med letoma 1969 in 1990 v celoti zazidan.

____________________________________________________________

Premajhen donos velike površine Cerkniškega jezera je že od nekdaj vzbujal željo domačinov in lastnikov parcel, da se začnejo izvajati melioracijska in regulacijska dela, saj na tako veliki površini ni zraslo nič drugega kot trsje, bičevje in kisla trava. Edino le ribolov je marsikateri družini omogočal nadomesti potrebo po mesu. Ob hudih vremenskih neprilikah so nastajale tudi velike poplave in tako je v Dolenjem jezeru leta 1881 voda pet tednov stala tričetrt metra visoko v vasi. Kar nekaj  tujih strokovnjakov je s pomočjo domačih poznavalcev jezera, kot sta bila Gregor Kebe in Gregor Grebenc, pripravljalo načrte za osušitev jezera. Načratovali so zajezitev vode v Zadnjem kraju pri Otoku, regulacijo glavnega potoka Stržena in svetovali poglobitev velikih požiralnikov, saj bi popolna osušitev jezera  pomenila nevarnost za ostala spodnje ležeča kraška polja. Vendar so večinoma vsi načrti ostali le na papirju, saj takratna avstrijska oblast ni kazala pretiranega zanimanja.

Prvi koraki so bili storjeni po letu 1921, ko je bila v Cerknici ustanovljena Vodna zaduga. Med leti 1921 in 1923 so bila storjena čiščenja in poglobitve ponorov, ki vodo le odvajajo – Rakovskega mostka, Male in Velike Karlovice, Svinjskih jam, Kamenja in ponorov Nart. Potekale so tudi regulacije potokov Goričice in Lipsenjščice in glavega Stržena. Od leta 1924 do 1928 se je izvajala poglobitev največjega požiralnika Velike Karlovice in tudi v nekaj naslednjih letih so se tukaj nadaljevala glavna dela. Odstranili so razne ovire, razširili glavno podzemsko strugo, razstrelili sifone. Pri omenjenih delih so prodrli 1400 m daleč in pri tem naleteli na skrite podzemne lepote in tvorbe. Po nekaj sto metrih se jim je, kot nova Postojnska jama odprla velika dvorana, na sredi katere stoji mogočen steber, ki ga kot vojska  obdaja nešteto kapnikov.

Po desetletnem opazovanju naraslih voda v jezeru je bilo ugotovljeno, da je voda narastla mnogo manj in da je gladina jezera upadla za cela dva meseca. Kmetje so prišli do novih travnikov in pod Grahovem tudi do njiv. Poglobitev Karlovice je pomenilo  dalj časa trajajoče suho odbobje, pri čemer se je iz sedemdeset  povzpelo na stodeset dni letno.

____________________________________________________________

	Pri melioracijskih delih  Cerkniškega jezera, kot tudi Loškega polja, se je zavzemal tudi Janez Škrbec st., nekdanji posestnik iz Podcerkve. Za zasluge naroda mu je bilo po odredbi kralja  Aleksandra I. podeljeno posebno priznanje.
	Mala Karlovica- vhod.

____________________________________________________________

Viri:

• Janez Škrbec
• JUTRO, št. 271, 22. XI. 1931, Stran 5
• SLOVENEC, št. 197, 29. avgusta 1940
• http://sl.wikipedia.org/wiki/Velika_in_Mala_Karlovica

Kraj: Cerkniško jezero
Datum: neznan
Avtor: neznan
Zbirka: Janez Škrbec
Skenirano: 2. 6. 2011
Oblika: fotografija