Skip to content

1934 Cerknica – Igra Zlatorog

11. 09. 2011

Pred drugo svetovno vojno sta bili v Cerknici dve igralski skupini, sokolska in orlovska. Uprizarjali sta odrska dela, največkrat ljudske igre. Ko smo ugotavljali imena na tej stari fotografiji, nismo imeli uspeha. Eden od znancev mi je rekel: “Težko, da jih bo kdo spoznal, saj so vsi našminkani, moški pa imajo prilimane məstafe”.

In res, nikogar nismo prepoznali.


____________________________________________________________

Jože Abram (znan tudi pod imenom Josip Abram Trentar), slovenski rimskokatoliški duhovnik, pisatelj, dramatik, prevajalec in organizator planinstva v Trenti, se je rodil 2. Februarja v Štanjelu, umrl pa 22. Junija 1938 v Ljubljani. Med službovanjem v Trenti se je navdušil nad lepotami slovenskih gora in tam srečal znane trentarske gorske vodnike. Med njimi je bil tudi  Anton Tožbarj z vzdevkom Špik in Moto.

Tam je spoznal tudi velika ljubitelja gora Juliusa Kugyja in Jakoba Aljaža. Abram je o Trenti veliko pisal. Pogosto se je srečeval s prijateljem iz študijskih dni, dr. Janezom Evangelistom Krekom, ki ga je še posebej navduševal za pesnikovanje in pisanje. Tako je Abram napisal dramo o Zlatorogu.

____________________________________________________________

Abramov Zlatorog je nastal ob času, ko je naša ljudska dramatika začutila, da mora ustvarjati iz sebe, ne pa da presaja tuja dela na domača tla. Zelo radi sopridajal splošne ljudske podobe in originale, kar se je bilo v naši povesti in igri že poprej do dobra ukoreninilo.
Nasprotja med gospodo in kmetom, med tujcem in domačinom, izhajajo iz odpora proti sili, iz prvotnega čuta osebne in ljudske prostosti, iz ljubezni do domače zemlje, ki se je človek oklepa in jo brani kot svojo last. Taka vzgojna in narodno izpovedna misel je imela tudi kulturno politično ozadje, zato je kljub romantični obliki izražala realno politično smer in utrjala narodno zavest.
Trentar-Abramov Zlatorog izvira iz te smeri. Njegova osnova je fantastična krajevna romantika, zato tudi po duhu teži bolj v preteklost kot v sedanjost. Iz realnih ljudskih tipov prehaja v pravljični čar kraja in davnine, iz osebne volje glavnih oseb v nesvobodnost človeške usode, zakaj trentarski lovec Špik ni žrtev iz svojih lastnih nagibov in njemu sovražne okolice, ampak nič manj igra nevidnih pravljičnih moči, ki so zahrepenele po človeški ljubezni in tvegajo zanjo svojo nesmrtnost.
Kljub temu, da je Abram postavil pravljico o zlatorogu v 17. stoletje, je podana realno.

Slovarček:

  • məstafe = brki

____________________________________________________________

Viri:

  • Wikipedia, proste enciklopedije.

Kraj: Cerknica
Datum: 1934 – letnica je napisana v albumu nad fotografijo
Avtor: neznan
Zbirka: Zdenka Steiger
Skenirano: 22. 10. 2011
Oblika: fotografija

2 komentarja leave one →
  1. Lado permalink
    11. 09. 2011 22:00

    igralka v narodni noši je moja teta Tončka Zgonc Kramar

    Všeč mi je

  2. Anonimnež permalink
    12. 09. 2011 15:56

    V zadnji vrsti desno od puške je Anton zgonc.
    igor

    Všeč mi je

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: