1975 Javorniki – Delo v gozdu II.

Slika je posneta na istem mestu kot prejšnja, le da so tokrat v ospredju grebe. Te so tudi že omenjene na teh straneh, a si jih verjetno marsikdo ne zna predstavljati, če jih ne vidi v živo ali na sliki. Slika je čisto sveža, grebe pač ne, letnica v naslovu pa je izbrana čisto naključno. Začetki uporabe greb segajo morda tisočletje nazaj, konec njihove množične uporabe pa se je začel kakih štirideset let nazaj z množično uporabo traktorjev, ki so jim nove poti in vlake omogočile dostop do tedaj nedosegljivih delov gozda, vitel in gozdarskih verig. Kot vidite na sliki, je ta gozdarski pripomoček narejen iz navadnih verig, ki gredo iz sredinskega obroča, na katerih se nahajajo zabijalni kavlji za v les in vlečni kavelj, ki se je zapel za driklc vlečne živali. V naših krajih sta bila najbolj pogosta trojček ali četverček, to je število zabijalnih kavljev in pri vsaki kmečki hiši so jih imeli kar nekaj.

Na sliki je prikazan približen način zabijanja greb. Zaradi boljšega pregleda je kavelj zabit bolj pri vrhu, po navadi se je kot na sliki zabijal s capinam, v uporabi je bila tudi sekira, ki je imela ojačan zadnji del ušesa z navarjenim kosom železa, da ni le to počilo. Pravilno zabite grebe so bile takole: če primerjamo čelo hloda z uro, je bil en kavelj zabit na 9, drugi na 3, oba v smeri zadnjega dela, in to toliko nazaj od čela, da se je tretji kavelj, na zgornji sliki visi navzdol z verige, zabil na 12 v smeri vleke par centimetrov od čela nazaj. Stranska sta bila za vleko, zgornji pa je med njo dvigoval hlod, da je le ta drsel čez ovire.
 

Tako nekako je izgledal pravilno zabit kavelj, ki jih je očitno pred tem dobil neštetokrat po glavi. Kot vidite, ni smel biti zabit do konca.

To pa zato, da se je lahko pri snemanju pod njim zataknil capin in z dvigom ročaja se je dvignil tudi kavelj iz lesa.

Z vprežnimi živalmi, kar je pač kdo imel pri hiši, konje ali vole, so zvlekli les iz težko dostopnega na lažje dostopnega dela gozda na kup. Živina je bila tega tako vajena, da se je znala umakniti hlodu, ki je šel prehitro za njo. Nato so ga s četverčki speli enega za drugim, in to na toliko glidov, kot je to dovoljeval teren ali moč živali. Glid so imenovali vsak posamezen hlod, ki so bili zabiti skupaj in te glide so vlekli proti cilju. Po pripovedovanju domačinov, ki so to počeli, je pot z glidi večinoma vodila naravnost navzdol po strmini in tja so pognali živali. Eden je takrat tekel pred njimi, da bi jih zaustavil samo, če bi se les snel, drugače pa so jih pustili. To početje izgleda malo strašno, a v resnici so kmetje zelo pazili na svoje živali, saj so bili od njih odvisni skozi celo leto, pa tudi več zapetih hlodov je skrbelo za enakomerno vleko, da so prehitre vlekli nazaj ali prepočasne pehali naprej. Kot sem že napisal, so šle pred desetletji v pokoj, v gozd so jih starejši jemali samo še za »vsak slučaj«, največkrat pa se je z njimi med nakladanjem na voz spelo krajna dva hloda, da se nista naslonila na ročice voza in jih zlomila. Z njihovo odpravo pa se je poboljšala kvaliteta jelovega lesa, saj v njem ni bilo več lukenj, ki so jih pustili kavlji.

Na sliki je s tanjšo verigo prikazan način vleke, ki se je uporabljal za kupe vej, garivcu ali več tanjših rant obenkrat. Kavsəl se je zapel nazaj za glid na zanko in napeta kjtna je stisnila breme. Včasih to pri gladkih bukovih vejah ni bilo dovolj in takrat se je okoli tovora veriga zapela normalno, pod njo pa se  je za par centimetrov vtaknil vsaj meter dolg tanjši kol, ki se ga je nato kot kazalec na uri vrtelo toliko časa, da je na ta način krajšana veriga poskrbela, da so bile okleščene veje čvrsto stisnjene. Kol se je nato zapelo z drugim koncem verige in vse skupaj se je odvleklo.
 

Na teh straneh je bila omenjena tudi žlajdra. Kot vidite na odritku bukovega hloda, je to krajša veriga, ki ima na eni strani kavelj, na drugi strani pa večji člen. Ta člen kaže ljudsko iznajdljivost, saj je narejen iz rebrastega železa, ki se ga je skrivilo in zvarilo na tedanji Iverki v Podskrajniku, plačalo pa s tekočim računom. Žlajdra se je po koncu nalaganja hlodov na voz in pripravi rajklov ovila koli sure tako, da se je kavelj povlekel skozi povečan člen in s tem je nastala zanka, drugi konec pa se je ovil okoli napetega rajkla in ga s kavljem zapel nazaj na žlajdro in to spredaj in zadaj. Do doma se je rajkel preverilo in če so se hlodi malo preveč usedli in razrahljali verigo, se je žlajdro še malo popelo.

Slovarček:

• grebe: vlečni kavelj za hlode
• driklc: razlaga v komentarjih starejšega prispevka
• capin: cepin
• glid: člen verige
• kavsəl: kavelj
• kjtna: veriga
• gariuc: okleščena veja iglavcev
• obenkrat: naenkrat
• odritek: najširši del odrezanega prvega hloda
• rajkl: palica za napenjanje povezovalne verige naloženega voza

Viri:

• Dolenjevaščani

Kraj: Javorniki
Datum: 1975, 2026
Foto: Miloš Toni
Zbirka: Miloš Toni
Fotografirano: 2. 4. 2026
Oblika: datoteka