Skip to content

1960 Jezero – Od Vrat proti Gorici

24. 09. 2011

Fotografija je narejena na istem mestu kot že objavljena fotografija, le  da je tu pogled  proti Cerknici, medtem, ko je slika drevaka  bolj desno, proti Slivnici. Vrata so en poseben kraj na Cerkniškem jezeru. Če pravimo, da ima jezero vsak dan drugačen obraz, je tu še posebej izrazit. Navadno teče voda pod mostom v eno smer. Tu je drugače. Voda  teče  iz Zadnjega kraja  ali v Zadnji kraj.

Voda je nudila možnost spravila lesa iz gozda s pomočjo flosa, ki so ga iz Zadnjega kraja skozi Vrata (glej sliko) mimo Gorice pripeljali v Vodonos. Širina flosa je bila odvisna ali so flos peljali pod mostom, ali v primeru zelo visoke vode, nad nasipom. Slednje ni bilo ravno pogosto.

Bilo je neko popoldne, sredi tedna, ko se je dan nagibal v večer. Verjetno je bila to jesen, a z gotovostjo tega ne morem trditi.  Mama je  postajala čedalje bolj redkobesedna in njena skrb in strah sta se  plazili vame. Neverbalna komunikacija je  močnejša od besed. Večkrat je šla zadaj za hišo, od kjer se vidi v Vodonos in pogledovala dol, če jih je mogoče že videti, naše moške s  flosom. ”Daj steci pogledat  v Vodonos, jih boš tam bolj videla,” mi je s prošnjo v glasu rekla. Moje male nožice so odbrzele po stezici.  Postavila sem se  nad Krogelco, če so bile kake klade tam, sem se povzpela nanje, da sem bolj videla. Napenjala sem oči v smeri proti Gorici in proti Otoku.  Včasih sem jih pričakala,  a največkrat so domov prišli v trdi temi.  Taka, enaka zgodba se je odvijala vedno, kadar so vozili flos. Delo v gozdu je bilo  težaško in garaško, vožnja flosa še bolj. Pogosto so prišli  mokri od vode, a prav gotovo so bili zamazani od pilpoha, ki nikakor ni šel iz rok, kaj šele iz oblačil.

Cesta ki pelje tik ob gozdu od otočka Gorice do vasi Otok, je bila zgrajena po drugi svetovni vojni, nekje do leta 1957. ”Z macolami, velikimi in malo manjšimi, smo tolkle tisti kamen. Ja je bilo zelo težaško delo,” mi vedo povedati starejše jezerke, ki so bile takrat stare tam do dvajset let. ”Vse skalce so bile popisane s svinčnikom.” ‘‘Zakaj pa?” me je zanimalo. ”Smo vsak dan sproti izračunale koliko smo zaslužile.” Zato smo Jezerci tako navezani na vsak pedajn tega našega jezera. Vse je bilo narejeno ročno, prav gotovo je bilo  tudi veliko žuljavih rok in prelitega znoja.
Dogovorjanje o romanju na Križno goro prek  razglednice. Si to danes sploh lahko še predstavljamo?

Slovarček:

  • flos – splav
  • klada – hlod
  • macola – težko, veliko kladivo
  • pedajn – pedenj,  dolžinska mera, približno 20 centimetrov
  • pilpoh– drevesna smola

Viri:

  •  ustni,  Jezerke in Jezerci
  •  SSKJ

Kraj: Cerkniško jezero, Vrata Datum: 1965 – ocenjeno – v tistem obdobju je avtor izdeloval takšne razglednice

Avtor: Jože Žnidaršič, prepoznan po črkah na prednji strani razglednice

Zbirka: Mile Turšič

Skenirano: 12. 9. 2010 Oblika: razglednica

No comments yet

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: