1925 Otok – Drevak
Devetnajst jih je bilo priča svečanemu dogodku. Pred fotografa so se postavili kar na drevaku. Je bila to poroka, ker ima par šopek v rokah? Lahko bi bilo, saj so povezavo med Otokom (jug) in Javorniki naredli šele leta 1932. Do tistega časa pa se je vse življenje odvijalo s čolnom drevakom, tudi poroke.
Da so se med vožnjo s čolnom posedli, so s seboj prinesli dilce, ki so jih namestili na čoln. Tako je bila vožnja s čolnom prijetnejša in udobnejša.
Otok je edina otoška vas v Sloveniji.
Vas Otok ima 11 hiš (št. 8 je v Otoških dolinah). Nadmorska višina 559 m. Podružna cerkev je posvečena svetnikoma Primožu in Felicijanu. Vas spada pod faro Stari trg, prej graščino Snežnik.
- Leta 1536 so bile 4 kmetije (grunti),
- leta 1718, – 11 kmetij,
- leta 1756, – 9 kmetij.
Leta 1889 je bilo na Otoku 14 hišnih številk s 85 prebivalci, in leta 20o2 – 31 prebivalcev. Otroke so v šolo vozili s čolni drevaki, po letu 1905 so imeli šolo v hiši št 7. Šola se je obdržala nekako do II. svet. vojne ali mogoče malo dlje. Danes je le še ena učenka in verjetno je na Otoku hkrati tudi najmlajša prebivalka.
P o II. svetovni vojni, leta 1949, so zgradili cesto pod Drvošcem in most v Vratih. Povezali so se proti Dolenjemu Jezeru in naprej Cerknici.
Večina vaščanov ima priimek Mulc ali Mulec.
Zgodba o prebivalcih Otoka gre nekako takole:
Otok je bil nenaseljen in v lasti graščaka snežniškega. Za zabavo na gradu so velikokrat poskrbeli potujoči glumači in muzikanti. Tako se je nekoč pri gradu ustavila eno izmed potujočih gledališč. Graščak se je na prvi pogled zaljubil v mladenko z vranje črnimi lasmi, bele polti in neskončno omamnega nasmeha. Amorjeve puščice so letele po zraku. Kako zadržati mladenko ob sebi, je bilo vprašanje. V gradu kot dekla? Nemogoče, njegova ljuba ni in ne bo dekla! Zmisel, da jo skrije na otoku, mu je bila čedalje bolj všeč. Kljub nasprotovanju njenega očeta, se je mladenka ob obljubi, da ji da cel otok, odločila ostati. Ostala je. Po žilah Otočanov se pretaka modra kri.
To je le ena izmed različic o Otočanih.
____________________________________________________________
Kako je ta gospa šikana. Pa bi si mislili, da so bile tako lepe gospe le v beli Ljubljani. Ne, ne, na Otoku so bile prave lepotice. Veslo v moških in polača v ženskih rokah. Taka, kot kaže je bila delitev dela na čolnu. Kakor avta ne moremo voziti brez volana, tako je v čolnu obvezno veslo. In drugi nič manj pomemben del je bila polača. Izdelana je bila iz enega kosa lesa. Uporabljali so jo zato, da so iz čolna pobirali, plali vodo, ki se je nabrala na dnu. Prav tako, kot na vsa ostala orodja pri hiši, so tudi polače označevali s hišnimi znamenji. Svoje hišno znamenje ima vsaka hiša na Otoku. | |
Je to Pepelkin šolenček? Desna se sramežljivo smehlja. Vse ženske imajo umetelno spletene lase zadaj. Niso prav gladko počesane, zato sklepam, da so si jih počesale s kamplom in s kolmom, kleščami. To je bil nekak predhodnik današnjega figara. Ko so ga segrele, so njegovo moč, toploto preiskusile na koščku papirja. Če je bil prevroč, je bil papirček v trenutku sežgan, potrebno je bilo malo počakati.
Od tu beseda, da so ženske skolmane, s tem so mislili, pričeska urejena. |
|
Mladoporočenca? Lahko bi bila, ker imata v rokah šopek. Na rokavu srajce ženin opazimo temnejši manšetni gumb. Včasih so bili ti posebno umetelno izdelani in dragoceni. Tudi pozlačene so nosili bogati gospodje.
Moški imajo različno pokrite in oblikovane klobuke. |
|
Na Otoku leta 1925. Še ime in priimek prosim.
Slika potuje po terenu, mogoče dobimo še imena. |
Kraj: Otok
Datum: 1925
Avtor: neznan
Zbirka: Aleksander Zgonc
Skenirano: 21. 3. 2010
Oblika: fotografija
Vir: ustno izročilo, Logaško okrajno glavarstvo 1889 , Wikipedija. Jože Stražišar – zapiski
Dopolnjujem podatke. Pri tem so mi pomagali soseda Helena, ki je svojo mamo Ano Malnar – Lovričkovo peljala k njeni sestrični Francki Švelcovi v Dolenjo vas. Obe imata čez osemdest let in zelo bister spomin.
Najprej sta spoznali starše Slave Enžetove iz Otoka poročene Ule. To sta osmi in deveti iz leve strani. Gospa, ki ima obleko s svetlejšim ovratnikom in moški poleg nje.
Levo od ženina stoji Stricov, prav tako iz Otoka.
Desno od neveste z vejo v roki, je Janez Leskovec – Buclov, moj stari ata po mamini strani.
Jaz sem sorodnica Slave pri svetovih se rece se je porocila in se je pisala ule zdaj je ze pokojna 3 ali mi4 leta ki se spomniš ko mi je bla hcera klara mrtincic majhna ko se je rodila 27.12.2006 se spomnim da je se bila ziva slava .slava je bila sestra mojega detka antona martincic moj dedek je ze pokojni 16let
Ali je ta gospa francka svelckova v dolejni vasi se ziva ki ce se živi bi rada jo spoznala ki iscem svoje korenine detka antona martincic otok pri cerknici?kje naj izvem njegovo zgodovino in njegovih starsov???
Kje živite?
Domaci kraj otok 4 /cerknica sedaj zivim v ljubljani se vedno se vrnem domov kjer mj je se mamica ziva ona je pa iz begun pri cerknici obreza .odg
Odgovor vam pošiljem na vaš elektronski naslov.
Jest pa sm vnuk Slave iz Otoka.
🙂
tudi jaz sem vnukinja pokojne Slave iz Otoka
🙂