Iga vas 1966/67 1. razred

Če dobro pogledate ima Branka (na tretejm izrezu) na desnem kolenu nagubano nogavico. To pa zato, ker ima spodaj povito koleno.
Zgodba gre pa takole.
Pot v šolo in iz šole je običajno vodila po najbližji možni poti. Torej Kozarci niso hodili v šolo po cesti , ampak po stezici, ki pelje čez njive oz. polja. To pot imenujemo »čez škrjanšce«. Tudi dan ali dva pred nastankom te fotografije so otroci iz šole odšli domov po tej poti. Branka je bila v fantovski družbi. Pot so si kratkočasili s pripovedovanjem zgodbe o razbojniku, ki je bila plod njihove bujne domišljije. Mama je Branko srečala že pred šolo, in ker je nameravala dalje po opravkih, je hčerki naročila, da domov nese kupljen kilogram moke. Seveda je Branka zavitek skrbno čuvala celo pot in ga previdno držala pred seboj z obema rokama. A zgodba o žandarjih in razbojnikih je bila tako zanimiva in razburljiva, da ji je zlezla čisto pod kožo. Tik pred vasjo, malo pred križem, je bila pripoved že tako napeta, da je Branka razbojnika začutila že za petami. Pognala se je v tek, ozrla nazaj in joooj!
Potolčena , žalostna, brez moke in zelo prestrašena je odšla domov in v strahu počakala, da se je domov vrnila tudi mama.