Skip to content

1967 Osredek – Betonaža

5. 10. 2011

Okrog leta 1967 so  pri Medenovih  v Osredku betonirali štjәrno.  Možje so zavihali rokave in poprijeli za delo.  Karjol in mešalcev še ni bilo, delovna oprema so bile lopate, ajmerjә in škaf. Dela je običajno vodil domačin ali vaščan, ki je bil vešč zidarskih opravil.

Skrajno levi je domačin France Meden, nosač desno zadaj v temnejši majici pa je njegov svak France Dragolič.

____________________________________________________________

Delavci so z ajmerjә prinesli peska in ga stresali na podolgovoati kup na ravnih tleh. Majstәr je po vrhu peska stresel cement. Najprej so beton premetali vsaj dvakrat – na suho. Pomočnika sta se postavila vsak na svojo stran kupa in premetavala pesek tako, da se je dobro zmešal s cementom.  Ko sta prišla do konca kupa, sta obrnila smer obračanja in ga ponovno premetala v drugo stran.

Potem so začeli dodajati vodo. Medtem ko sta pomočnika zmes z lopatama obračala, je majstәr z ajmerjam postopoma prilival monjšo količino vode. Mešanje so nekajkrat ponovili, da je nastala homogena zmes ravno prav vlažnega betona.

Pravo razmerje komponent  za dosego prave marke betona – to pa  je bila že  skrivnost  ta pravega zidarskega mojstra. Ročno pripravljeno zmes so možje z lopatami preložili v ajmerje.  Skozi njihove ročaje so zataknili lesen kol, ki sta ga na obeh koncih poprijela dva moža in si ga zavihtela na ramo. Čimbolj usklajena je bila njuna hoja, lažje je bilo prenašati težko breme.  Za prenos betona na mesto vgradnje so uporabljali tudi trage, lesen pripomoček, ki je imel na sredini dveh vzporednih kolov pribito dno iz desk, na treh straneh pa še stranice. Stran brez stranice  je bila namenjena sesipanju materiala. Na gradbišču je nadzor običajno prevzel drugi zidarski mojster, saj sta morala priprava materiala  in samo  betoniranje potekati sočasno. Mešanico so stresali v  fršolәngo, jo z grabljami ali greblami razgrebli, potlačili z morali  in površino porezali z desko. S pomikanjem deske levo,  desno in hkratnem vlečenju proti sebi, je nastala ravna površina, ki jo je zidar po potrebi še ročno  zgladil s kjәlo ali štosom.  Postopki so se ponavljali, vse dokler željena površina ni bila v celoti zabetonirana in zglajena.

Betonska opravila nam dandanes niso neznanka, saj je pri vsaki hiši občasno potrebno kakšno popravilo, le da si danes delo zelo olajšamo s priročnimi delovnimi pripomočki. Na večjih gradbiščih pa je delo povečini avtomatizirano. A kdo se ne spomni veselic po betoniranju tja do poznih sedemdesetih? V času zadružne stanovanjske gradnje se je na Golanu skupina nekaj deset mož, vsi tudi sami investitorji in graditelji, kar po dogovorjenem razporedu pomikala z gradbišča do gradbišča in zalivala betonske plošče. Ponavadi je vesela druščina po končanem delu obilno potešila še lakoto in žejo.

____________________________________________________________

Beton je umetna mešanica veziva (cement), grobega in finega agregata (pesek, prod, gramoz) in vode. Poleg teh osnovnih sestavin lahko vsebuje tudi kemijske in/ali mineralne dodatke. Pravilno razmerje mešanice za beton je odvisno od samega projekta, torej od tega, kakšne lastnosti betona (marka betona)  želimo doseči (trdnost, elastičnost, odpornost…). Pomembnejši – nosilni elementi imajo običajno višjo marko betona. Temu primerna so tudi razmerja cement : pesek od 1 : 3 pa do 1 : 7.

Prvi so gradbeni material, ki je imel lastnosti, podobne današnjemu betonu, iznašli Rimljani. Rimski beton je bil izdelan iz vode, peska, apna, pucolana in zdrobljene opeke. Dobro so poznali škodljive primesi in lastnosti različnih vrst peska. Z razvojem graditeljstva so prišli do tehnologije vlivanja enovite mase v lesen opaž in dosegli lastnosti, ki ustrezajo današnjim normativom. Po velikem zgodovinskem požaru, ki je Rim prizadel leta 64 n. št., je bil beton eden redkih materialov, ki je ustrezal novim protipožarnim zahtevam. V 19. stoletju se je začel razvijati armirani beton in začela se je njegova širša uporaba pri gradnji objektov.
____________________________________________________________

Zidar postopoma priliva vodo, pomočnika pa z lopatama obračata zmes po njegovih navodilih. V ozadju moža  s preprostim pripomočkom prenašata beton.

Slovarček:

  • štjәrna: vsebnik, zbiralnik, vodohram za kapnico ali tekočo vodo
  • ajmer: vêdro, kovinska posoda z ročajem
  • škàf: manjša, nizka, navadno lesena posoda z dvema ušesoma
  • majstәr: mójster,  kdor zna kaj dobro, strokovno narediti
  • trage: nosílo, priprava za nošenje
  • fršolәnga: z lesom utrjen kalup (fršolanje: kopanjem jame za temelj in izdelava kalupa)
  • moral: štirikotno oblikovan lesen kol
  • kjәla:  zidarska žlica
  • štos: gladilna deščica z ročajem
  • Golan: pogovorno ime za del naselja v Cerknici; v času gradnje  naselja je bil teren, do tedaj prvovrstna kmetijska površina,  tako razrit, da so ga novi naseljenci primerjali kar z Golansko planoto v času najhujših vojnih aktivnosti

_____________________

Viri:

Kraj: Osredek
Datum: neznan
Avtor: neznan
Zbirka: Srečko Dragolič
Skenirano: 29. 12. 2010
Oblika: fotografija

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: