1967 Rakov Škocjan — Džuboks
1. 03. 2012
28. oktobra 1967, po svečanostih ob 20 letnici obstoja tovarne Brest, so Brestovci pogostili svoje goste v Hotelu Rakov Škocjan. Tam je tudi nastala ta fotografija.
Hotel Rakov Škocjan je hotel v krajinskem parku Rakov Škocjan, ki je kraška dolina, po kateri teče reka Rak in leži med Cerkniškim in Planinskim poljem. Dolina je dobila ime po cerkvi sv. Kancijana, od katere pa so vidne samo še razvaline.
 |
Prireditev, kakršna je bila ob 20 letnici Bresta zahteva dobro organizacijo in zadolženi za njeno izvedbo morajo dobro izpolniti naložene obveznosti. Ko pa se prireditev zaključi in če se še gosti kolikor toliko hitro odpravijo domov, nastane za organizatorje čas sprostitve. Takrat “pade jermen dol”. In ker je bila tega dne sobota, je bilo olajšanje še toliko lepše. Da je vse potekalo v redu in, da se ugodno počuti je vidno. Na džuboks je naslonjen Janez Mele. Na njegovem obrazu odseva zadovoljstvo. |
 |
Tudi Rajko Zadravec si je zadovoljno prižgal cigareto. Ja, takrat je bilo še luštno, saj se je lahko kadilo kjerkoli, samo cigarete si moral imeti. Zadeva glede kajenja se je od takrat popolnoma spremenila, kar je seveda z vidika zdravja popolnoma pravilno. |
 |
V tem segmentu je prikazan detalj glasbenega avtomata Wurlitzer, ki je igral na gramofonske plošče. Poleg tega glasbenega avtomata, ki je bil v Rakovem Škocjanu, se spominjam še enega v kavarni, ki je bila včasih v Žumrovi hiši spodaj, nasproti Delikatese. |
Slovarček:
- džuboks = juke-box = glasbeni avtomat
____________________________________________________________
Kraj: Rakov Škocjan
Datum: 1967
Avtor: neznan
Zbirka: Arhiv Brestovega obzornika
Skenirano: 21. 7 . 2011
Oblika: fotografija
RSS - Posts
Leta 1964 je Podjetje Škocjan organiziralo v Hotelu Rakov Škocjan nočni bar s programom. Bar je posloval tri leta. Juke box pa me je spomnil na zabavno anekdoto, ki mi jo je povedal eden od tistih, ki je bil takrat zraven. Ena izmed znamenitosti nočnega bara je bil tudi streap-tease, striptis po domače. Umetnica je bila baje tako lepa, da so jo hodili občudovat ne le od blizu in daleč, ampak tudi iz tujine, predvsem Italije. Tik preden je svojo točko pripeljala do konca in odvrgla zadnji kos oblačila (nedrček, takrat še ni bilo »do nazga«), pa so ugasnile vse luči. Ko so se ponovno prižgale, je bil oder prazen. Nekoč pa je »luč mojster« preveč zavzeto spremljal program in pozabil ugasniti luči in resnica je prišla na dan – prelepa umetnica je bil moški!
Zanima me, če še kdo ve za ta primer?
Še precej huje je bilo. Umetnica je precej dvignila temperaturo v našem okolju in bila tema številnih pogovorov. Kar nekaj moških je bilo, ki so se pohvalili, kako so osvojili to sanjsko žensko.
Resnica je prišla na dan ob prometni nesreči. Umetnica je bila poškodovana, pa so jo odpeljali v Ljubljano, v bolnišnico. Ugotovili so, da spada na moški oddelek.
Strela! Me prav zanima, kaj so potem naredili tisti, ki so se hvalili, da so imeli opravka z njo? Najbrž so kar poniknili.
Upam, da se bo še kdo kaj spomnil.
Upam, da se ne bomo spomnili tistih, ki so se neupravičeno hvalili.
Se pa spomnim, da sem takrat v časopisu sam bral poročilo o prometni nesreči in o zmedi, ki je nastala v bolnišnici.
Džuboks je bil v tistih letih hudo moderna reč. Redki lokali so ga imeli pa tudi izbira plošč
je bila omejena-Avseniki, Rita Pavone,začetne skladbe Beatlesov.
So prišli fantje,ki so ga že videli v Škocjanu, v staro bloško gostilno,naročili pol litra in pobarali gostilničarja: A đuboks imate pri vas? Svetlo jih je pogledal in zamrmral: Bom v kuhinji malo povprašal.
Čez čas se je vrnil in dejal: Vampe in golaž imamo frišno, žuboks,ali kaj ste že vprašali pa
ne kuhamo zaenkrat.
Pa je bilo potrebno počakat na frajtonarco!
Džuboxa se spomnim v Cerknici v bifeju, ki je bil levo od delikatese. Pa tudi v hotelu je bil verjetno. To pomeni, da jih je kupilo gostinsko podjetje Škocjan?
Skoraj zagotovo, saj je bilo Trgovsko-gostinsko podjeteje Škocjan v šestdesetih in sedemdestih letih prejšnjega stoletja paradni konj napredka v trgovini in gostinstvu na Notranjskem. Finančno pomoč pa je nudilo tudi dejavnostim, ki v to kategorijo ne spadajo.