1942 Nadlesk – Bik Miško

Miško

Pavličkov bik je končal na italjanskih krožnikih kot predmet obvezne oddaje.

“To, vidiš, je bil naš bik Miško”, je začel pripoved Božo. In povedal mi je štorijo o tem, kako je končal na taljanskih krožnikih.

____________________________________________________________

“Ta bik je bil ogromen, a izredno miren, celo tako ubogljiv je bil, da je  sam hodil za mamo.

Med vojno  je prišla komanda, da je predviden  za obvezno oddajo. In  ponj so  prišli Taljani.  Ker je bila to res ogromna žival, se ga niso upali lotiti sami, zato so materi  naročili, da naj ga odpelje zadaj na vrt in ga priveže h hruški. Mati so ubogali in so bika res peljali na vrt.

Medtem so Taljani neznansko kričali in delali zmedo. Bika je ta ropot vznemiril, zato se je materi strgal, ter jo sam mahnil po vasi. Taljani so bežali kolikor so jim noge dale (ku tavžənt hudiču). Tudi mulci smo bežali in se zatekli na Andrajcavo štalco in  z  varne višine, z otroško radovednostjo, opazovali dogajanje.

Mi mulci, smo se na vse pretege  režali, saj so se Taljani kar pod deske (žagance) zavlekli. Eden od njih je pritekel v našo (Pavličkovo) vežo in iskal ključ, da bi se zaklenil (le kaj bi mu to pomagalo?). Kakšno moč je imela ta ogromna žival pove tudi to, da je mimogrede na svojem potepu podrla dve kar precej debeli jablani, pa je to še zmotilo ni. Ko jo je bik mahal po cesti, so ga ustrelili  kar skozi okno. Žival je padla in malo kasneje so jo naložili na voz (uz) in odpeljali v Stari trg, kjer so Taljani imeli svojo postojanko.

Razkosali so ga in stehtali – brez krvi in vampov je še vedno tehtal (vagal) več kot tono.”

Za odpeljano žival so plačali odkupnino.

____________________________________________________________

	Ničkaj lepa, a nadvse zgovorna zadnja stran slike.

____________________________________________________________

Vir: Božo Komidar – Pavličkov

Kraj: Nadlesk
Datum: 1942
Avtor: neznan
Zbirka: Dana Komidar
Skenirano: 8. 1. 2012
Oblika: fotografija