1942 Nadlesk – Bik Miško
Pavličkov bik je končal na italjanskih krožnikih kot predmet obvezne oddaje.
“To, vidiš, je bil naš bik Miško”, je začel pripoved Božo. In povedal mi je štorijo o tem, kako je končal na taljanskih krožnikih.
____________________________________________________________
“Ta bik je bil ogromen, a izredno miren, celo tako ubogljiv je bil, da je sam hodil za mamo.
Med vojno je prišla komanda, da je predviden za obvezno oddajo. In ponj so prišli Taljani. Ker je bila to res ogromna žival, se ga niso upali lotiti sami, zato so materi naročili, da naj ga odpelje zadaj na vrt in ga priveže h hruški. Mati so ubogali in so bika res peljali na vrt.
Medtem so Taljani neznansko kričali in delali zmedo. Bika je ta ropot vznemiril, zato se je materi strgal, ter jo sam mahnil po vasi. Taljani so bežali kolikor so jim noge dale (ku tavžənt hudiču). Tudi mulci smo bežali in se zatekli na Andrajcavo štalco in z varne višine, z otroško radovednostjo, opazovali dogajanje.
Mi mulci, smo se na vse pretege režali, saj so se Taljani kar pod deske (žagance) zavlekli. Eden od njih je pritekel v našo (Pavličkovo) vežo in iskal ključ, da bi se zaklenil (le kaj bi mu to pomagalo?). Kakšno moč je imela ta ogromna žival pove tudi to, da je mimogrede na svojem potepu podrla dve kar precej debeli jablani, pa je to še zmotilo ni. Ko jo je bik mahal po cesti, so ga ustrelili kar skozi okno. Žival je padla in malo kasneje so jo naložili na voz (uz) in odpeljali v Stari trg, kjer so Taljani imeli svojo postojanko.
Razkosali so ga in stehtali – brez krvi in vampov je še vedno tehtal (vagal) več kot tono.”
Za odpeljano žival so plačali odkupnino.
____________________________________________________________
![]() |
Ničkaj lepa, a nadvse zgovorna zadnja stran slike. |
____________________________________________________________
Vir: Božo Komidar – Pavličkov
Kraj: Nadlesk
Datum: 1942
Avtor: neznan
Zbirka: Dana Komidar
Skenirano: 8. 1. 2012
Oblika: fotografija
So ga nelužl’ ne uz al’ ne kula?
Mjen so rjeklə, da na uz. (Meni so povedali, da na voz)
Pa koliko ostrnic je naslonjenih na skədin (senik). Po zimskem spravilu z vrhovi navzdol čakajo na čas košnje in obdevanje.
Ko sem bil hodil v pravi ali drugi razred sem prvič slišal za tega legendarnega bika. To je bilo kakšne 40 let potem ko je dal svoje “življenje za domovino”. Glas o njemu je šel iz roda v rod in vesel sem, da je sedaj tudi na internetu….