1930 Markovec- Žgali apno
Fotografija je nastala nekje v predelih Markovega hriba, kjer so postavili apnenico, ki jo krije iz desk sestavljena streha.
Pobočje v ozadju je še izrazito neporaslo, ampak je že vidno prvo grmičevje, brinje in borovi mladci, ki so zakoreninili današnjo gozdnato krajno.
____________________________________________________________
Včasih so bili prisiljeni, da so poznali načine, kako iz domačega okolja uporabiti materijale, ki jih je ponujala narava. Drugega jim ni preostalo, saj marsičesa ni bilo moč kupiti. Če se je le dalo, dobrin niso pridobivali le za lastno uporabo, ampak so se potrudili malo več in če se je še dobro prodalo je bilo že nekaj denarja pri hiši. Tako je bila verjetno tudi ta malo večja apnenica iz slike postavljena za dodaten zaslužek. Sestavo in postavljanje apnenega kupa in peči ne bom opisovala, saj je veliko virov, kjer so postopki in tehnologija zelo nazorno razloženi.
Družine so si pri čiščenju gmajn z nanašanjem špilja in apnenega kamna na kupe postavljale večje količine kamenja, ki je lahko služilo kot surovina za apno. Za kurjenje apnenice so potrebovali tudi precej drobnega vejevja (drvaščina), ki ga v gmajnah in na obrobju lazov ni primanjkovalo. Z vztrajnim delom so si pridelali dovolj živega apna, ki so ga v pletenih koših iz subrata pripeljali na domač vrt in ga hranili v zemlji izkopalnih luknjah apncah, obdanih z deskami. Sprotno so ga uporabljali pri vzdrževanju hiš, hlevov in beljenju zidov.
Še po vojni so v naše kraje prihajali delavci, t. i. Kastavci, ki so poleg zidanja, popravljanja cest poznali še marsikatero obrt. Apno so žgali v nadleški, kneški gmajni. Domačini so ga še negašenega pripeljali domov in ga v izkopanih luknjah polivali z vodo, rekli so, da so ga gasilil. Lahko pa so si apnce za pripravo in shranjevanja gašenega apna izkopali kar v svojih obcestnih gozdovih. Tako so pri širjenju ceste nad Ložem med špilami naleteli na tako shranjeno apno.
____________________________________________________________
 |
Proti vrhu apnenice gleda Alojzij Tomec (Stari trg). |
 |
Na podporno deblo je naslonjen Milan Janežič- Sežon (Stari trg). |
 |
France Lavrič je na ogled peči prišel celo s kravato. |
 |
Bosonogi Dondčov Tone s Knežje Njive se je pokril kar z lesenim čebričkom. |
 |
Po zapisu na zadnji strani smo prepoznali prav vse na fotografiji. |
Slovarček:
- apnenica: peč za žganje apna
- živo apno: negašeno apno
- apnca: jama za gašenje in shranjevanje apna
- gašeno apno: žgano apno obdelano z vodo. Za beljenje so uporabili odležano gašeno apno.
____________________________________________________________
Viri:
- Ana Tomec
- Stanislav Hace
Kraj: Markovec
Datum: 1930 (ocena)
Avtor: neznan
Zbirka: Andreja Tomec
Skenirano: 18. 3. 2012
Oblika: fotografija
RSS - Posts
Taka apnenica je bila tudi ob cesti (sedaj je asfaltirana), na obrobju gmajne med vasjo Sveta Ana pri Ložu in Ložem.
Apnenca,tako smo ji rekli v Cerknici je bila tudi na Kamni Gorici. Že dolgo nisem tam hodil, zato ne vem, ali se od nje še kaj vidi.
Pri nas doma smo imeli jamo za apno, betonirano, pokrito s colaricami. Da se otroci nismo priblizali jami, so nas strasili tako, da se se na debele deske nisem upala stopiti. Jamo so odstranili lani (2011).
Ampak tale slika je bolj podobna reklami za moska oblacila. Moska sta postavljena v neko sceno iz drugega sveta. Sploh si nisem predstavljala, da so v tistih casih nosili polo majice!!
Apənco smo imeli tudi pri nas, na drugi strani ceste zraven cvingerja je bila. Z vozom so pripeljali suho, živo apno, ga nametali v jamo, potem pa polivali z vodo. kot bi vrelo v kotlu je bilo. Kadilo se je ven kot sam hudič. Neprijetno in zoprno za nos. Mulci smo lahko le od daleč to opazovali.
Jama apənca je bila vedno pokrita z najslabšimi dilami, pa še zgnile so, tako da padec v jamo, med otroško igro je bil prej pravilo kot izjema. Saj se ni čisto udrlo, le noga je noter ušla po spolzkih dilah.
Fotografija velike apnenice v Starem trgu pod Ulako iz leta 1919 je tudi v knjigi Janeza Kebeta, Loška dolina z Babnim Poljem I. del na strani 339.