1938 Velike Bloke – Zgornja štirna
Fotografija, ki je nastala pred drugo svetovno vojno, prikazuje enega od značilnih velikih vodnjakov, ki jih imata največji vasi na Bloški planoti, to sta Nova vas in Velike Bloke. V slednji sta celo dva, zgornja in spodnja štirna, kot jih imenujemo domačini.
____________________________________________________________
Zgornja štirna se nahaja v centru vasi, kjer je razširjen prostor s kapelico. Obdana je z mogočnimi lipami. Tu je tudi križišče z Malo gaso, na tej fotografiji je na levi strani. Preden je bil napeljan vodovod, je v vasi je štirna služila veliko namenom. Tu se je napajala živina, gospodinje so prale perilo, k pipi, ki ji rečemo trumpa, smo hodili prat solato. Mimogrede smo jo kar nekaj zmetali ribam, ki so jo imele zelo rade.
Še najbolj pomembno pa je bilo, da je bila tu pitna voda za celo vas. Z veliko kanglo smo hodili po vodo in jo imeli nato v kuhinji za uporabo v gospodinjstvu. Pri nas je bila v kuhinji na stolu za vrati. Nanjo je bil obešen velik korec za zajemanje. Zelo dobro pa se spomnim pokončne hoje Špirovcove Rezke, ki je v škafu na glavi nosila vodo domov v Malo gaso ne da bi škaf držala z roko. Na glavi je imela svitek, to je nekakšen okrogel, iz blaga izdelan podstavek, ki je ublažil stik glave s težkim, polnim škafom vode.
V najtoplejših dneh poletja smo se v štirni otroci tudi kopali. Morali smo paziti, da smo se pravočasno umaknili, sicer smo bili kregani, da je voda preveč razbrazdana, zato živina ni hotela piti. Pozimi pa je včasih voda tudi zamrznila, odprtina je ostala le okrog trumpe. Takrat smo naredili drsalnice in se drsali, seveda kar po čevljih.
Sedaj, ko je po hišah in hlevih napeljan vodovod, štirna ni več tako v uporabi. Je pa še vedno atraktivna. Marsikateri turist se ustavi pri njej in vrže koščke kruha ribam. Voda od štirne pa je zagotovo najboljša. Mama me še vedno večkrat pošlje: ‘Pojdi mi iskat vodo od štirne, ta je boljša, kot iz kuhinske pipe.’
____________________________________________________________
 |
Na tem izrezu je viden del ceste, kjer je bil tedaj kar precejšen klanec. Včasih smo se na njem sankali. Sedaj, ko je cesta asfaltirana, se ga skoraj ne opazi.
Dva mlada fanta opazujeta fotografa, ki ga takrat seveda ni bilo prav pogosto videti. Mogoče ju bo kdo prepoznal.Na desni strani so vidne Koščakova, Štruklovcova in Randolcova hiša, ki se ji vidi rob slamnate strehe. Na levi so vidne Jenezonova hiša in njihova štala, v ozadju pa Cempretova hiša, ki ima tudi še slamnato streho (ki je še tudi s slamo krita). V ospredju na desni sta dva velika Klančarjeva kostanja, ki sta rastla pred njihovo štalo. |
 |
Domačin je ravno privedel napajat dve kravi. Tedaj je bilo zagotovo poletje, ker ima zavihane rokave na srajci in je pokrit s slamnikom. Tudi srajca je videti preznojena od dela v vročini in prahu a kljub temu strogo zapeta do vratu.Velika hiša v ozadju je Jenezonova in ima tudi še slamnato streho. Ima zelo značilno obliko za to območje ( čope). Okno v zgornjem delu kaže, da so zgoraj verjetno sušili v dimu, kar so pripravili v času kolin. |
 |
Voda je napeljana iz izvira, ki je v bližini vasi, in v štirno neprestano teče in odteka na zadnji strani v kanalizacijo.V ozadju je vidna Mazejeva hiša pred katero je vedno stala klop. Skoraj vsaka hiša jo je imela. Ljudje so tu posedali proti večeru ali ob nedeljah, ko jim je čas dopuščal, klepetali in opazovali dogajanje na vasi. Marta je opazila, da na štalnih vratih v ozadju skoraj gotovo visi koledar. |
 |
Datum, ki je napisan na zadnji strani fotografije, nam pove, da je fotografija nastala pred ali v letu 1938. |
Slovarček:
- štirna: vodnjak
- trumpa: pipa
- s slamo krita: slamnata streha
- štalna vrata: vrata od hleva
- svitek: podstavek za nošenje na glavi
- kangla: vedro
____________________________________________________________
Kraj: Velike Bloke
Datum: pred ali 1938
Avtor: neznan
Zbirka: Stane Šajn
Skenirano: 21. 6. 2012
Oblika: fotografija
RSS - Posts
moj pradedek je naredil te štirne 🙂 (al ni bil celo prapra 🙂 )
Imaš kaj več podatkov?
morm uprašat doma. Vem samo to, da je bil isti, kot je zidal zid okrog grahovskega pokopališča.
Dobila nekaj več podatkov:
Izdelal jih je Janez Debevc (1874-1916), ki je bil zidarski mojster (je bil bojda napis na naši stari hiši). Točnega datuma izgradnje ne vem, menda okrog 1914. Zanimivost pri tem je to, da je njegova žena (Frančiška Debevc) dobila dokončno poplačilo za ta korita med 1. svetovno vojno, ko je Janez že padel v Poljski Galiciji.
Okrog leta 1900 je tudi zgradil ograjo okrog grahovskega pokopališča.
Hvala za zanimive in podrobne podatke. Nikoli se nisem spraševala, kdo je napravil te štirne, mislila sem, da so kar od vedno tam. 🙂
Ni za kaj. Z veseljem kaj prispevam k temu blogu. 🙂
Mami, kaksen fajn post! Nisem vedela vsega tega! Kaj pa tista zgodba, ko si nekoga potegnila ven iz stirne za nogo?
Ja, tega se zelo dobro spomnim, čeprav nisem imela še štirih let. Nisem ga jaz potegnila ven. Otroci smo se vedno radi igrali okrog štirne, čeprav so nas starši vedno opozarjali:’Stran od šitrne!’. Tako je bilo tudi takrat. Eden od otrok se je igral s prazno škatljico od ‘Zdenka sirčka’, ki mu je bila za ladjico. Ta ladjica je naenkrat odplavala stran od dosega rok in ko se je stegoval za njo, je padel noter. Vsi otroci so se od strahu razbežali, le jaz sem tako na glas kričala, da je soseda pritekla iz hiše in ga potegnila ven za nogo. Spomnim se, kako ga je držala z glavo navzdol in kako je voda tekla od njega. Ta dogodek se je srečno končal. Tisto popoldne tega fantka nismo več videli, naslednji dan pa je bil spet tam, vendar ne tako blizu štirne.
Nisem vedel, da znaš kričati tako na glas.
Uf, še bolj, če je potrebno. 🙂
Res je, nobena voda ni tako mrzla, sveža in dobra, kot voda iz štirne!
Lani smo vaščani Velikih Blok po dolgih letih ponovno očistili zgornjo in spodnjo štirno.
Tazgornja, ki je na tej sliki, ima pod trumpo vklesano letnico 1903, taspodnja pa 1905.
Stric Jože Mazij, r. 1920, ni uspel prepoznati možakarja z voli. Pri štirni so napajali tudi slučajni prišleki, ki so prignali živino h kovaču – Andreju ,Francetu Hiti in njunemu očetu po domače Kovačevi. Fant s kolesom je po njegovem Lojze Škrabec – Malizijev, drugi pa eden od Mazejevih fantov. S stalnim nasipanjem in asfaltiranjem ceste in okolice je zid štirne postal zelo nizek , zato imajo danes štirne dodano železno ograjo.