1975 Velike Bloke – Mama napaja pri štirni
To je pogled na štirno z našega dvorišča. Bilo je najbrž zelo vroče poletje, ker je mama prignala junce napojit dodatno še sredi popoldneva. Velike vročine na Blokah navadno ni, saj pravijo , da je na Blokah pol leta zima, pol leta pa mraz.
____________________________________________________________
Za štirno je glavna cesta, ki pelje skozi vas. Na drugi strani ceste je Bregarjeva hiša, ki se nadaljuje s štalo in skednjem. Na desni je videti poslopje, kjer so bili svinjaki in kurnik, v ozadju na vrtu pa je še kozolec. Pred svinjakom pa vidimo še gnojišče. Vsa ta poslopja je imela skoraj vsaka domačija – kmetija v vasi.
Tudi izgled Bregarjeve hiše je tipičen. Spodaj so tri okna, dva od osrednejga prostora, ki smo mu rekli hiša, eno okno pa je od sobice, v katero se je prišlo iz hiše, ki pa se je imenovala štibelc. Zgornji dve okni sta od cimra, prostor pod frčado pa je mustovž. Hiša ima tri line, ki so služile kot zračniki za podstreho.
____________________________________________________________
 |
Živino so navadno napajali le zjutraj in zvečer po tem, ko so jo nahranili (nafutrali). Navadno so to delo opravljali moški, tako je bilo tudi pri nas. Ta trenutek, ki je ovekovečen na tej fotografiji, pa se ja ata ravno odpravljal obračat ali pa grabit seno s traktorjem, ki ga vidimo v ozadju.Mama ima povrh obleke privezan predpasnik (firtah), ki je bil takrat obvezen del ženske delavniške obleke. |
 |
Na vogalu štirne so bili veliki kamni, ki so jih pri pranju perila uporabljali namesto perivnika. Majhni otroci pa smo plezali po njih, da smo z rokami dosegli do vode. Marsikatera kanglica, lopatka ali kakšna druga igrača je končala v vodi.Spomnim se, da je tu v vodo padel majhen otrok. Na srečo so ga še pravočasno potegnili iz vode.Na tem izrezu je lepo videti, da je živina velikokrat opravila svojo veliko potrebo ravno pri štirni. Ob sobotah, ko je bi dan za čiščenje in pospravljanje, smo imeli vsak svojo zadolžitev. Ena od teh, ki še zdaleč ni bila prijetna, je bila pospraviti okrog štirne (drjeke posnaž’t). Za to je bil zadolžen moj brat. |
____________________________________________________________
Kraj: Velike Bloke
Datum: 1970 19751
Avtor: Menda je šel mimo en novinar, pa je napravil ta posnetek. Fotografijo je mami poslal po pošti.
Zbirka: Breda Turšič
Skenirano:30. 6. 2009
Oblika: Fotografija
1 Sprememba 10. 12. 2013
RSS - Posts
Nikoli se nisem pomislila, da je cudno, da se je “dnevni sobi” reklo “hisa”. A to je bilo povsod ali samo na Blokah?
Nisem vedela, da bilo drjeke posnazit Jozetovo delo.
Ja, osrednjemu prostoru se je reklo hiša daleč naokoli. Ne vem, če prav po celi Sloveniji. V vsaki hiši je bila velika peč, v kateri so pekli kruh in potico ob velikih praznikih. Pozimi pa smo se otroci greli na njej. Okrog peči je bila lesena klop za posedanje, kjer si si lahko pogrel hrbet. Nekatere peči pa so imele še ob zgornjem robu narejen prostor (kot nekakšen stol) za sedenje, ki se mu je reklo zapeček.
Na Dolenjskem (okolica Mokronoga) se je osrednjemu prostoru definitivno reklo hiša, majhni sobici štibelc in predpasniku firtah. Pa zapeček je bil (vsaj v “hiši” moje stare mame) tudi, ni pa bilo klopi. Pozimi smo na peč pred spanjem dajali gret težke, ledeno mrzle pernice, ker nam je malo dodatne toplote v neogrevani hiši kar prav prišlo.
Kaj je bolj prav (ali pa manj narobe): štibelc ali štibeljc?
Tudi v Cerknici pravimo “hiša” osrednjemu prostoru v starejših hišah.
Glede Miloševega vprašanja pa mislim, da se reče “štiblc”.
Dušan, hvala. Čisto enostavno je, pa se nisem spomnil.
Poleg ”hiše” je bila spodaj še ”veža s kuhno,” ter manjša sobica – ”kambra ali kamra.”
V zgornje prostore se je šlo po ”štengah” čez ”mustovž” v ”cimr.” ”Štibelc” je bil vedno v nadstropju, kambra pa vedno v pritličju.
”Cimr” in ”hiša” sta bili večji sobi, ”kambra” in ”štibelc” pa manjši.
Ne morem iti mimo traktorja na sliki. Gre za traktor IMT 533 De Luxe. Izdelan je bil v tovarni “Industrija mašina i traktora” v Beogradu, motor pa je izdelan v tovarni “industrija motora Rakovica. Motor, štiritaktni dizel, tri cilinderski, razvije moč do 35 konjskih moči pri 2000 obr/min. Traktor je narejen po angleški licenci Massey Ferguson zato se ga je običajno imenovalo kar “ferguson”, ker pa so pri nas obstajali tudi večji traktorji IMT, se ga je prijelo ime “tamali ferguson”. Ta traktor na sliki ima oznako De Luxe, kar pomeni da je imel dvojno sklopko in zračni kompresor in je bil dosti bolj “napreden” od navadnega IMT 533. Še danes se jih na veliko uporablja, tudi takih iz obdobja nastanka te slike. Traktor je bil ob pravilnemu vzdrževanju praktično neuničljiv, zato po mojem mišljenju zaseda prvo mesto med “traktroskimi legendami” na naših tleh.
Pa še malo o prključenem stroju na traktorju. To je tračni obračalnik SIP 220. Izdelovala ga je tovarna kmetijskih strojev SIP iz Šempetra v Savinjski dolini. Omenjena tovarna je začela s serijsko prozvodnjo kmetijske mehanizacije v letu 1967, zato je možno da je obračalnik na sliki eden izmed prvih iz serijske prizvodnje SIP-a. S tem obračalnikom je bilo možno seno obračati ali pa ga zgrabiti v “red”.
Res je, taki traktorji kot tudi obračalniki “traktorske grable” so še vedno v uporabi.
Hvala za zelo podroben opis traktorja in grabelj. Nanj me vežejo lepi spomini. Tudi jaz sem ga včasih peljala. Ker sem bila takrat še ‘bolj švoh’, sem morala stoje pritisniti na sklopko in z obema rokama prestaviti prestavno ročico. 🙂
Da si že vozila traktor in da si morala prestavno ročico prestaviti z obema rokama je ugotovil celo inštruktor, ki te je kasneje pripravljal na vozniški izpit. Se še spomniš? 🙂
Ja, rekel mi je naj bolj nežno premikam ročico, najbrž se je bal, da jo bom odlomila. 🙂
Kakšno zadolžitev sta pa vidve z Bredo imeli takrat, ko je Jože drjeke snažil?
Breda je pospravila in pometla dvorišče, jaz pa po hiši.
Ja, pometanje dvorišča je bila pa moja naloga. Po mojem zato, ker sem ga najlepše in temeljito. Spomnim se, da so me sosedovi- Krovčkovi, vedno pohvalili, zato da sem potem še pri njih pometla, ker pri njih ni bilo majhnih otrok doma. Ampak to ni bila edina zadolžitev. Vsako soboto je bilo treba od štirne nanest vodo v kopalnico. Tam smo zakurili kotel ( bil je ravno tak kot za prašiče, le manjši in bolj čist), da smo se potem še skopali. Banjo in lijak smo pa takrat že imeli, pa čeprav ni bilo še vode. Velikokrat som se pred kopanjem v banji vrgli še v štirno.
Slika je nastala nekoliko kasneje, saj smo traktor kupili “šele” jeseni leta 1973. To je bil drugi traktor v vasi. Glede na popravke, ki sem jih naredil na kabini je slikana leta 1975, morda leto kasneje.
zelim da vidi mesto gd
se nalazio dom JNA u tom domu sam sluzio vojni rok