1958 Cerknica – Stenska vezenina

Stara mama Ivana  je fotografa pričakala  v družbi dveh vnukinj. Za posteljo, na zidu, visi nazidni prtič, v našem okolju imenovan deklc. Postelja je pregrnjena s svetlim pregrinjalom ali koperto.

Naslednji zapis je nastal po zaključku tretje delavnice o oblačilni kulturi v Loški dolini, ki se je odvila v začetku tega leta in  je bila posvečena prav tej tematiki – deklcem.

Deklc je stenska vezenina ali pozneje potisk, ki je imel funkcijo zaščite zidu pred umazanijo na izpostavljenih mestih, zaščito pred hladom zidu in hkrati ali samo krasilno vlogo. Obesili so jih skozi majhne zanke na žebljičke, večinoma na zid ob umivalniku, štedilniku, pri zaboju za drva, pri mizi, ob postelji ali pri razpelu v kotu. Praviloma so bili pravokotni, približno 1m x 1.30m, tisti ob posteljah pa ožji in daljši. Veliko je bilo vezenih samo s temnomodro ali rdečo prejico – morda sta bili cenejši ali pa je bila taka moda – nekaj pa v bogatih, čimbolj živih barvah. Del teh prtičev, ki jih je bilo moč videti in občudovati na tretji delavnici o oblačilni kulturi v Loški dolini, je pogosto imel napise tudi  v srbohrvaškem jeziku, saj  so prišli v Loško dolino z ljudmi z juga, ki so zbirali neuporabne tkanine, cunje, iz katerih so delali preproge. Namesto plačila pa so včasih dali kos belega bombažnega blaga, na katerem so bili natisnjeni vzorci za vezenje. Te ljudi so pri nas imenovali tepiharje, ker so prodajali doma tkane preproge iz ostankov tkanin ali domače volne.

Motivi na teh vezeninah so bili nadvse različni, prav tako sporočilo izvezenih besedil. Največkrat srečamo rože, geometrijske vzorce, človeške figure – gospodinja in njen mož, lovec in kuharica, deček in deklica, pa tudi živali – jelene, srne, zajce, kokoši, mačke ali ptice, pogost je tudi motiv keliha s hostijo in križem ali Jezusovo srce s trnjem in žarki.

____________________________________________________________

	Dojenčica Leonida v varnem naročju stare mame Ivane Turšič, ki ji družbo dela še vnukinja Miljana. Slika je posneta v dnevni sobi v Jurčkovem taboru. Tam je spala stara mama. V sobi je bila tudi krušna peč.
	Tokratni motiv je lovski; lovec ogovarja dekle na bregu….Običajno je motiv dopolnjevalo tudi krajše besedilo. Izbrala sem le nekaj primerov, ki so se ohranili na deklcih, ki so nekoč viseli po naših domovih: Delo pridnih rok blagoslovi Bog Z Bogom začni vsako delo, da bo dober uspeh imelo Ljubi mož, ostani doma, drugače si poiščem druziga! Pava krasi perje, žena pa moža Kuharica pridna čedna je vse hvale vredna Naj človek pol sveta obteče, najboljši kruh doma se peče Ne glej v lonec, ker nisi dal nič novec Solnce ne sije tako lepo, kakor materino oko

____________________________________________________________

Viri:

• Leonida Matičič
• Milena Ožbolt

Kraj: Cerknica
Datum: 1958
Avtor: neznan
Zbirka: Breda Sikkens
Skenirano: 4. 4. 2012
Oblika: fotografija