1901 Begunje – Vigaun
Dvodelna razglednica prikazuje “Gruss aus Vigaun” – Pozdrav iz Begunj, na začetku dvajsetega stoletja. Takrat je bila na našem ozemlju Avstro-Ogrska monarhija, zato tudi napis na razglednici v nemškem jeziku.
Naselje se prvič omenja leta 1262, od leta 1293 pa je bilo last Kartuzijanskega samostana v Bistri. Zato se planota, katera zajema vasi Begunje, Bezuljak, Dobec, Kožljek, Selšček in Topol imenuje Menišija.
Izrez prikazuje farno cerkev sv. Jerneja apostola, ki se prvič omenja leta 1320. Sedanja cerkev je bila zgrajena v letih 1900 – 1907. Od stare cerkve je ostal le zvonik iz leta 1823. Desno od cerkve je osnovna šola sezidana 1859, katera je bila na začetku 20. st. že premajhna in so že načrtovali novo na sedanji lokaciji. Naslednja stavba je župnišče in služi svojemu namenu tudi danes.
V ospredju je kapela (z majhnim zvonikom) svetega Ožbalta. To je nekdanji prezbiterij stare gotske cerkve. Letnica 1852 na vratih se verjetno nanaša na leto, ko so podrli ladjo in ohranili le prezbiterij. V kapeli stoji lesen oltar iz poznega 17. stoletja. Na zunanjščini so vidne freske iz druge četrtine 16. stoletja.Lepo so vidni še kozolci in druga gospodarska poslopja.
Tu izstopa dominantna stavba – gostilna in prenočišča “pri Stergulcu”. To je bila najbolj eminentna gostilna s prenočišči v Begunjah. Imela je lepo urejen letni vrt z umetelno narejeno uto in velikim divjim kostanjem za poletno senco.
Na izrezu je “Guorni konc Bejgn”. Vidne so ostrnice in zraven po vsej verjetnosti “Bočkova hiša”. Ostrnice kažejo na nastanek fotografije v začetku poletja.
Fotografija je posneta iz klanca pred “Bonačevo” gostilno in pošto. Na levi strani je “Krašovcova” hiša, za njo se skriva “Krajnča” hiša. V sredini, takoj za ljudmi, je “Barklava” hiša krita s slamo. Za njo je župnišče, šola in meniševska farna cerkev sv. Jerneja apostola.
Skozi okna gledajo mama Frančiška in Cencova dekleta. Pozorno spremljajo fotografa in verjetno opravljajo fante na cesti in delo fotografa. Zanimive so oblačila. Mogoče bi bila takšna lahko spet moderna.
Razglednica je bila iz Begunj poslana 14. 8. 1901, dohodni žig v Gorjah pa je že iz naslednjega dne 15. 8. 1901.Viri:
- Šolska kronika OŠ Begunje
- Wikipendija
Kraj: Begunje
Datum: 1901
Avtor: neznan
Zbirka: Valentin Schein
Skenirano: 12. 7. 2012
Oblika: razglednica
RSS - Posts
Drage Faranke & dragi Tovariši – FENOMEN IMENA BEGUNJE, KI TO VEČ NI
O imenu Begunje je nekaj čudno stoječih opcij, ki držijo nekaj vode, nekaj pa ne.
Odlični pisec velikih knjig o ljudeh in krajih Loške doline in spet o ljudeh iz vasi okoli Cerkniškega Jezera, ter letos še podobne velike historična multiznanstvene zadeve težjega kalibra, spet o ljudeh iz župnije, tokrat Kopanj, župnik, Janez Kebe iz Dol.Jezera, mi je pred sedmimi leti, ko sem iskal podatke o zidavah cerkve sv.Jerneja od 13.stol. dalje, na vprašanje o izvoru imena Begunje tudi poslal visoko vreden in utemeljen odgovor iz znanstvene publikacije Historične topografije dr. Milka Kosa, kjer je v zbranih listinah omenjeno Begunje pri Cerknici. Na str. 6, ko se Begunje prvič omenja leta 1260 je zapisano Vegvn, to je Begunje. Na tej strani 7 pa je Begunje: Vegaun (1320 leta), Vegan, Vegon, Vegowen (1321 leta); Vegaun (1322 leta) itd…
ZDAJ PA FENOMEN ČRKE V, ki je mnogim pretrd oreh-razlaga tukaj:
Da se res V izgovarja kot B se vidi na isti strani za Belo, desni pritok Kokre na Gor. “an der Velach” 1387 leta;Dalje: Bela, potok pri naselju Motniku: “dicitur Vellach” (1255 leta), Velah (1340 leta);
Latinščina ne pozna črke U, ampak samo V, ki se bere enkrat kot “U” npr. audio – slišati, enkrat pa kot v “vivo” – živeti.Listina iz leta 1260 je pisana v latinščini “Vegvn”, to se bere kot “Begun”, torej Begunje! Ne more se brati “Begvn”!
Listina iz leta 1321 pa je gotovo pisana v nemščini, ker latinščina ne pozna dvojnega “W”, ker piše “Vegowen” se pač bere “Begoven”, ampak vedno je to Begunje.
Razlaga imena Begunje na Gorenjskem je zadeva podobne in skladne vsebine,
kot za naše Bajgne.
Prve omembe in zapisi o naši vasi in tudi o drugih meniševskih vaseh, ki so silno pričujoča, čeprav so kratka, zanimivo sto na uro in so iz urbarjev samostana Bistra, seveda.Kogar te vsebine “kurijo”, obstaja super knjiga Jožeta Mlinariča Kartuzija Bistra, Družina 2001, 631 strani.Fulkul fajn.
Hojla, še je materiala. Ker je snežnodeževno, je cajta zadost. komentiram naprej.”milet”, si verjetno Cencou Mile, ne? Nisva se menila 41 let- greva po vrsti.Od nekdanjih časev naše mlade generacije so nas župniki učili, kar si vse pozabu, ha-ha, de je pravilno Ožbolt in ne Ožbalt. Stric Gugl kaže po Sloveniji in eno in drugo, ampak je Ožboltov več. Župn’k Maks mi ravnokar potrdi, de je pravilno sv.Ožbolt.Vem, da, smo, še mulci smo bli, praznovali v fari 800 letnico te kapele/nekdanje cerkve, vendar bo naš župnik to preveril v svojem urbarju…
osebno mislim, da je z visoko verjetnostjo bolj pametno misliti, da je bila cerkev
od katere je ostal le prezbiterij/današnja kapela, starejša zgradba kot pa farna
cerkev sv.Jerneja-me pa pri tem bremza čudno dejstvo, da urbarji iz Bistre, kar sem jih sam videl in imam kopije, zadeve ne omenjajo-nisem se pa posvetil zadevi, kar pa pelje v to, da je zadeva kasnejšega nastanka. Župnik Maks obljublja, da bo preveril, sam pa bom preveril sledi v Bistri.Enkrat, če bo cajt.
Tadrugo:
Pišeš o guornem koncu Bajgn.Ostrnice in Bočkova hiša. Domnevam, da nisi biu pri minometalcih, ker , če bi bil, bi zdajle na komando trofu Medenovo hišo, vsaj tako smo govorili, moja generacija, če smo šli gledat televizijo k Pačiju – se ga spomniš- v poznem socializmu je še imel Vinotoč pod Zadrugo, ja? Boštjan Koščak in Meta Koščakova, gospa Županova- lahko prepotrdita 100% kako se je tej bajti, ki je zdaj zrihtana na novo v nulo, takrat pravilno reklo…ok?
Bočkova hiša ?
Očitno je ob nastanku fotke sploh ni bilo še. Stoji, of course, še danes in je na nasprotni strani Pačijeve hiše in kakih 40m bolj proti Selščku, ja?
Tatretje
Velika, visoka bajta za in iznad te Pačijeve hiše ne obstaja več že zdavnaj.Mislim, da gre za Matencovo bajto in kozuc na mestu sedanje Mercator štacune, s tem, kar se je total pozabilo, da je na mestu sedanjega urbanega in kot kaos zmeštranega parkirišča pred Merkatorjem, nekdaj, skonca 50-ih let bila globoka vrtača, ki so jo zasuli ob gradnji KZadruge/Mercatorja. Vsakekrati, ko je v vas prispel vrtiljak, so ga postavili na mesto sedanje štacune, s sedeži pa smo med vrtenje (če in kdor je imel dnar…) poleteli nad omenjeno vrtačo-vriskanja nad globino je bilo, olala!
Tačetrto
Omenjaš oštarijo Stergulec… a ni ta velka bajta bla in je še Sernelova, zdaj lepo obnovljena bajta, 1942 od Lahov požgana..? Prosim, poglej še enkrat.
Sliko bižam, povečujem in kar vidim, je to kar sprašujem. Hvala za odgovor.
Tapeto
Pišeš, da je Krašovcova hiša…kaj ni bil tu doma Tornič? Kaka je povezava med
tema imenoma ali sem sam zmeštrou zadeve.Se opravičujem, lepi dedec, kerlc, tov.Tornič mi je ostal v spominu samo zato morda, ker je tam bil pogosto viden in ga pripisujem tej bajti…daleč je že to. Neki se jako staramo, kršenduš.
Hvala, Cenc, vnaprej!