1932 Rakek – Teta Johana

Živeli so v Svinjskem riglu, kjer so bile hiše krite s slamo. Neke noči je zagorela sosedova hiša. Takrat so ostali najprej poskrbeli za svoje hiše in so strehe prekrivali z mokrimi rjuhami, da se požar ne bi razširil in šele nato pomagali pogorelcem. Teta Johana pa se je zbala, da bi zagorela tudi njihova hiša in je iz kleti pribežala s sinom, ki ga je poimenovala po njegovem očetu – Ricardo, klicali pa so ga Rihard. Takrat je oče izvedel za vnuka. Pa ni bil jezen, nasprotno, zelo se ga je razveselil, saj mu je eden od sinov, Alojz Primšar, padel na fronti v prvi svetovni vojni.Teta je potem pustila sina v Cerknici in odšla v Ameriko, ker ji je njen nesojeni mož dejal, da jo bo tam čakal, pa ga ni bilo. Delo je dobila v gozdu, kjer je kuhala drvarjem, saj je prejšnja kuharica zbolela. Ko pa je ozdravela, je drvarji niso več hoteli. Želeli so imeti Johano, ker je bolje kuhala in bila bolj prijazna. Bivša kuharica je bila zato jezna in ji je zabrusila: »Tudi ti ne boš dolgo!« Ko je Johana nekega dne dvignila poln kotel vroče hrane, so se ročaji odtrgali in poparila se je po obeh nogah. Zdravnik je rekel, da ju je treba odrezati, ona pa ni pustila. Nekega dne je prišel na obisk bližnji farmar. Ko jo je videl, je prinesel neko domače mazilo in ji naročil, naj se maže vsak dan pa bo dobro. Res je bilo tako.

Naneslo je tudi, da je doživela linč v živo. Neki črnec je posilil belko in ljudje so vzeli zakon v svoje roke. Za noge so ga privezali na drevo in pod njim zakurili ogenj. Revež se je nemočno zvijal v bolečinah in dvigal, ker ga je peklo, dokler ni onemogel in v mukah umrl.

Ker Riharda starejšega ni bilo za njo, mu je pisala, da se bo v Ameriki poročila z drugim. Odpisal ji je, da Amerika ni tako velika, da je ne bi našel. Potem sta se leta 1907 končno poročila, se vrnila v Gorico in dobila še tri otroke: Giovannija, ki so ga klicali John in je tudi odšel v Ameriko, kjer je delal v rudniku, Antonia in Albino, ki se je poročila z ameriškim vojakom in odšla v Ameriko.

Teta Johana je, kljub težkemu življenju, doživela visoko starost, čez 80 let.

Standardni nakit tistih časov je bila dolga verižica z obeskom. Včasih je bil medaljon, včasih samo svetinjica. Teta Johana ima svetinjico.