1916 Avstro-Ogrska – Alojz Primšar
Tretje leto svetovne morije teče in mati je prejela sliko svojega sina iz kraja, kjer je čakal, da ga bodo poklicali na fronto. Zadaj je napisal:
»Dragi starši
Prejmite mnogo srčnih pozdravov od vašega sina. Tukaj vam pošiljam eno sliko, jo boste imeli za spomin, če ne pridem več nazaj, pa misli, tu se bomo še vidli prej ko bo en mesec. Trenutno nima kaj pisat. Tukaj je za vse postoreno. Zdrav sem, hvala g. Bogu.
Sprejmite še enkrat mnogo srčnih pozdravov.
Z Bogom
A. Primšar«
Ko sem bila otrok, sem staro mamo kar naprej prosila, naj mi pokaže slike, ki jih je imela spravljene v škatli v kostnu. Seveda mi je povedala tudi veliko zgodb, ki sem si jih pa le delno zapomnila. Ob tej sliki se spomnim, da sem vedno rekla: »Kako svetlo gleda!« Stara mama je odvrnila: «Tudi ti bi, če bi bila na smrt obsojena«. Takrat tega nisem razumela, nekaj let kasneje pa. In vedno sem jo prosila, naj mi pove še tisto pesmico.
Tam za turškim gričem,
tam je dost fantičev
k’se za nas voskujejo.Očka jubeznivi, saj vi niste krivi,
da jaz moram bit soldat.Oh adijo očka, oh adijo mamca,
oh adijo sestra, brat,
zdaj se vidmo zadnjikrat.Žena, tvoja roka, skrbi za otroka,
k mene več nazaj ne bo.Tam so črni dimi, tam se nič ne vidi,
kamor krogla prileti.Tam se nič ne smili oče svomu sini,
sin pa tud očetu ne.krogla priletela, v srce me zadela
in me težko ranila.
Takrat tudi nisem vedela, da so krogle različnega kalibra in predstavljala sem si, kako ga je topovska krogla zadela v srce. Tudi se nisem zavedala, da to pomeni neizogiben konec.
Zdaj sem stara in preživela sem desetdnevno slovensko vojno, ki je neprimerljiva s prvo svetovno vojno, z drugo ali morijo na Balkanu pred časom. Vendar, vse to je pustilo posledice na duši in v možganih in ko sem pisala ta post, sem se nekajkrat zjokala ob misli na vse te mlade fante, ki so šli v vojsko in so padli v cvetu mladosti, doma pa so jih zaman čakale matere, sestre, žene dekleta. In zakaj? Čemu?
Na kapi ima gumb – Kopfenröschen – s črkami FJI, ki so inicialke Franca Jožefa I.
Planika na ovratniku suknjiča in krivček ruševca na kapi sta bila znaka gorskih enot.
Cofe na uniformah pa so nosili pripadniki cesarsko kraljeve poljske artilerije (feldartillerie).
Čevlji so nedvomno videli veliko boljše časa. Ne predstavljam si, kako jih je, vojake reveže, zeblo v taki obutvi pozimi v gorah.
Slovarček:
- Lost in action: pogrešani v akciji
- kosten: omara
Kraj: Nekje v Avstriji, blizu Rottenmanna
Datum: 1916
Avtor: vojaški fotograf
Zbirka: Marija Milavec
Skenirano: 26. 8. 2013
Oblika: fotografija
RSS - Posts
“cofi” na uniformi kažejo na to, da je bil dober strelec. Ne spadajo k artileriji.