Skip to content

1916 Avstro-Ogrska – Alojz Primšar

27. 09. 2013
tags:

130826053Tretje leto svetovne morije teče in mati je prejela sliko svojega sina iz kraja, kjer je čakal, da ga bodo poklicali na fronto. Zadaj je napisal:

»Dragi starši

Prejmite mnogo srčnih pozdravov od vašega sina. Tukaj vam pošiljam eno sliko, jo boste imeli za spomin, če ne pridem več nazaj, pa misli, tu se bomo še vidli prej ko bo en mesec. Trenutno nima kaj pisat. Tukaj je za vse postoreno. Zdrav sem, hvala g. Bogu.

Sprejmite še enkrat mnogo srčnih pozdravov.
Z Bogom
A. Primšar«

Pripisal je še naslov čete, če bi mu kdo pisal. Ne vem, ali mu je. Če pa že, ga pismo ni doseglo. Padel je na fronti. Ne vemo niti kje, ne kdaj. »Lost in action!« rečejo Američani. Vzela ga je vojna vihra.

Ko sem bila otrok, sem staro mamo kar naprej prosila, naj mi pokaže slike, ki jih je imela spravljene v škatli v kostnu. Seveda mi je povedala tudi veliko zgodb, ki sem si jih pa le delno zapomnila. Ob tej sliki se spomnim, da sem vedno rekla: »Kako svetlo gleda!« Stara mama je odvrnila: «Tudi ti bi, če bi bila na smrt obsojena«. Takrat tega nisem razumela, nekaj let kasneje pa. In vedno sem jo prosila, naj mi pove še tisto pesmico.

Tam za turškim gričem,
tam je dost fantičev
k’se za nas voskujejo.

Očka jubeznivi, saj vi niste krivi,
da jaz moram bit soldat.

Oh adijo očka, oh adijo mamca,
oh adijo sestra, brat,
zdaj se vidmo zadnjikrat.

Žena, tvoja roka, skrbi za otroka,
k mene več nazaj ne bo.

Tam so črni dimi, tam se nič ne vidi,
kamor krogla prileti.

Tam se nič ne smili oče svomu sini,
sin pa tud očetu ne.

krogla priletela, v srce me zadela
in me težko ranila.

Takrat tudi nisem vedela, da so krogle različnega kalibra in predstavljala sem si, kako ga je topovska krogla zadela v srce. Tudi se nisem zavedala, da to pomeni neizogiben konec.

Zdaj sem stara in preživela sem desetdnevno slovensko vojno, ki je neprimerljiva s prvo svetovno vojno, z drugo ali morijo na Balkanu pred časom. Vendar, vse to je pustilo posledice na duši in v možganih in ko sem pisala ta post, sem se nekajkrat zjokala ob misli na vse te mlade fante, ki so šli v vojsko in so padli v cvetu mladosti, doma pa so jih zaman čakale matere, sestre, žene dekleta. In zakaj? Čemu?

130826053-001Na kapi ima gumb – Kopfenröschen – s črkami FJI, ki so inicialke Franca Jožefa I.

Planika na ovratniku suknjiča in krivček ruševca na kapi sta bila znaka gorskih enot.

Cofe na uniformah pa so nosili pripadniki cesarsko kraljeve poljske artilerije (feldartillerie).

130826053-002Čevlji so nedvomno videli veliko boljše časa. Ne predstavljam si, kako jih je, vojake reveže, zeblo v taki obutvi pozimi v gorah.
130826053z

Alojz Primšar, doma iz Cerknice 14, je bil brat moje stare mame. Po vpoklicu je bil nastanjen v 5. Erzetz Kompanie (rezervna četa) v Rottenmannu, Oberstyermark (Gornje Štajersko v Avstriji). Formirali so jo 5. junija 1916 kot začasno divizijo. Poznana je bila pod imenom Divizija Basedow, po njenem poveljniku. Sestavljena je bila iz dveh predhodnih neodvisnih brigad: 37. mešane domobranske in 2. rezervne.

Slovarček:

  • Lost in action: pogrešani v akciji
  • kosten: omara

Kraj: Nekje v Avstriji, blizu Rottenmanna
Datum: 1916
Avtor: vojaški fotograf
Zbirka: Marija Milavec
Skenirano: 26. 8. 2013
Oblika: fotografija

Advertisements
One Comment leave one →
  1. Naključnibralec permalink
    1. 02. 2017 07:41

    “cofi” na uniformi kažejo na to, da je bil dober strelec. Ne spadajo k artileriji.

    Všeč mi je

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: